Kako se lahko staramo štirikrat počasneje?

Za določen del Slovenk in Slovencev bo jutri poseben dan. Po štirih letih lahko namreč končno praznujejo rojstni dan. Letošnji februar ima zaradi prestopnega leta 29 dni. Osebe, ki imajo rojstni dan 29. februarja, imenujemo tudi “smolčki”. Preverili smo, koliko takih primerov imamo v Sloveniji in kakšni so običaji ob praznovanju rojstnih dni?

SLOVENIJA > Najprej moramo razčistiti sledeče: zakaj sploh imamo prestopno leto? Odgovor na to vprašanje je sila preprost. Prestopni dan v koledar dodajamo skoraj vsake štiri leta, da ne pride do zamikanja letnih časov. Zemlja se okoli svoje osi zavrti v enem dnevu oziroma v 24 urah. Obhodni čas Zemlje okoli Sonca pa traja eno leto oziroma 365 dni in šest ur. Če ne bi uvedli prestopnih let, bi se zaradi teh dodatnih šestih ur letni časi počasi začeli zamikati. Za četrtino dneva daljše leto je tako potrebno vsake štiri leta 'popraviti', kar naredimo z dodajanjem 29. februarja na koledar.

Za vse sta kriva Julij Cezar in Avgust

Prvo prestopno leto naj bi po nekaterih navedbah praznovali 46. leta pred našim štetjem. Da prihaja do zamikanja letnih časov je prvi ugotovil Julij Cezar, ki je prenovil takratni koledar. Leto se je takrat končalo meseca februarja, zato so v prestopnem letu zadnjemu mesecu dodali še en dan.

1329

prebivalcev Slovenije je rojenih 29. februarja

Po julijanskem koledarju so imeli vsi meseci 31 in 30 dni, dokler Julija Cezarja ni nasledil Avgust, ki je zaradi ljubosumja (ker je imel julij 31, avgust pa “samo” 30 dni) februarju odvzel en dan in ga dodal avgustu.

Nihče pa ni popoln, niti Julij Cezar ne. Kaj kmalu se je izkazalo, da ima tudi julijanski koledar precej nenatančnosti.

Sprva so mislili, da Zemlja potuje okoli Sonca v obdobju 365 dni in 6 ur. Kasnejši, bolj natančni izračuni pa so pokazali, da je dejanski čas nekoliko krajši, za približno 11 minut. V 16. stoletju so znanstveniki ugotovili to razliko, kar je pripeljalo do uvedbe novega koledarja, imenovanega gregorijanski koledar, po papežu Gregorju XIII. Po tem koledarju so prestopna vsa leta, deljiva s 4, razen tistih, ki so deljiva s 100. Vendar so tudi tu izjeme: leta, deljiva s 400, ostajajo prestopna. Gregorijanski koledar se danes uporablja po vsem svetu.

Kdo so smolčki?

Ljudem, ki so rojeni 29. februarja, pravimo smolčki. Zakaj, se sprašujete? Tudi na to vprašanje obstaja sila preprost in jasen odgovor. Ker imajo smolo, kakopak! “Prave” rojstnodnevne zabave namreč lahko prirejajo samo na vsake štiri leta.

V ne-prestopnih letih smolčki izberejo sami, ali bodo praznovali 28. februarja ali 1. marca. Nekateri praznujejo kar na oba datuma. Nekateri se ravnajo po uri rojstva, kar pomeni, da v primeru, če so rojeni pred poldnevom, praznujejo 28. februarja, če so rojeni popoldan in zvečer, pa 1. marca. Nejasnosti se lahko pojavijo ob prehodu v polnoletnost v prestopnem letu. V Sloveniji se polnoletnost začne šteti z 1. marcem, kar je tudi običajna praksa v večini držav.

Na Statističnem uradu Republike Slovenije (SURS) smo preverili, koliko smolčkov in smolčic danes živi v Sloveniji. “29. februarja je rojenih 1.329 prebivalcev Slovenije. Svoj 'uradno' prvi rojstni dan bo letos praznovalo 30 otrok (rojeni leta 2020), 59 prebivalcev Slovenije pa bo postalo polnoletnih (rojeni leta 1952). Največ smolčkov, 97, bo letos praznovalo 'uradno' 15. rojstni dan (rojeni leta 1964),” so nam sporočili iz SURS.

Pa vi? Poznate kakega smolčka? Jutri mu (ali ji) lahko sežete v roko in z nasmehom zaželite vse najboljše ob rojstnem dnevu.

---