Podražite nam jo!

S televizijo je kot z nogometom: vsi se nanju spoznamo in o njima vse vemo, vsi bi bili boljši selektorji (uredniki) od zdajšnjega, vsi si upamo biti kvalificirani kritiki. Tudi sam seveda nisem izjema. Od tod (in iz davkoplačevalskega ter naročniškega statusa) tudi moja pravica gledati pod prste medijskim sosedom.

Znašli so se pod finančno in ideološko macolo ministra Turka. Saj ne, da bi bili brez greha. Preveč jih je, potratni so. Še posebej, ko v televizijske novinarske vrste drago novačijo samooklicane zvezde t. im. raziskovalnega novinarstva, prepirljive zdraharje in partijske jurišnike. Ko se njihov “na zdravje” iz uvoda v srk spremeni v prevladujoči kulturni okus, slovenski jezik pa zgolj v orodje za lizanje sladoleda.

A kljub temu dokaj spodobno opravljajo svojo informacijsko in kulturno nalogo. O gledališču, operi, jazzu in razstavah tudi kaj zvemo na nacionalni televiziji ali radiu, pa o domačih krajih, kjer tisti dan niso nikogar umorili ..., in celo - ker so mi pač sosedje in someščani - o dogajanju v avtohtoni manjšini. Stvari, o katerih moraš kaj vedeti, če ne želiš pristati v greznici slovenskega vsakdana, kot nam ga v pehanju po gledanosti in dobičku slika komercialna konkurenca.

Zato bi ministru Turku predlagali drugačno pot: zvišajte nam to božjo naročnino, na 15 ali magari na 20 evrov! Svojo energijo pa raje usmerite v zibelko bodočega paradržavnega oblastniškega trobila, ki ga postavljate na noge, ako so vam mediji že tako dragi. Stavim, da tam Ane Netrebko ne bomo videli in poslušali v vlogi Norme, temveč kvečjemu v morebitnem - iz njene spalnice ukradenem - mehkem porniču. Ljudem na nacionalki pa pustite, da delajo boljši in bogatejši program.

Obenem gospodu ministru obljubljam, da bom tistih dvanajst evrov, za katerih se bo zaradi znižanja naročnine povečala moja kupna moč, ohranil v domačem gospodarstvu: tri pive bom namesto v Dolomitih spil na Kaninu.

#212-rtv_capodistria


Preberite še


Najbolj brano