torek, 31. januar 2012
Univerza v Novi Gorici je izdala monografijo Podoba Trsta in Tržaškega v slovenski in italijanski poeziji prve polovice 20. stoletja avtorice Ane Toroš (na fotografiji)
Foto: KLAVDIJA FIGELJ
NOVA GORICA>“Med stične točke lahko uvrščamo posamezne lokacije, kot so recimo Rusi most, tržaško pristanišče in pomol svetega Karla. Tako slovenska kot italijanska poezija velikokrat za motiv uporabita tržaško burjo, ki pa je velikokrat vedrejši uvod v bolj temačno tematiko,” je povedala Ana Toroš.
Italijanski poeti so bolj vedri
Razhajanja med slovenskimi in tržaškimi avtorji so vidna predvsem pri opisovanju medvojnega dogajanja in opisih podeželja, ki je pri italijanskih avtorjih vedreje opisano, slovenski avtorji pa izpostavljajo predvsem socialno problematiko.
“Slovenskim pesnikom pomeni pravo svetinjo Narodni dom, ki je tudi v medvojni slovenski poeziji postal simbol slovenstva, v italijanski poeziji pa je glavna motivika povezana z gričem svetega Justa,” je še povedala avtorica monografije. Pesniki prihajajo predvsem iz Trsta in okolice, doživeli pa so različne življenjske usode - veliko slovenskih se je v medvojnem času izselilo, precej jih je prišlo v Trst med drugo svetovno vojno in letih takoj po njej.
V prvi polovici 20. stoletja je na Tržaškem ustvarjalo 50 pesnikov
Monografija, ki je izšla v zbirki Humanistika, je nastala kot zaključek znanstvenega projekta na Univerzi v Trstu. Zanj je Toroševa dobila tudi državno priznanje. Med raziskavo je avtorica pregledala objave tako v časopisih kot v knjižnih izdajah. Odkrila je, da je v prvi polovici prejšnjega stoletja v Trstu in okolici delovalo približno 50 pesnikov slovenske in italijanske narodnosti, o nekaterih pa tako slovenska kot italijanska javnost vesta zelo malo. Manj znani slovenski avtorji so svoja dela objavljali predvsem v periodičnem tisku, ki je izhajal na Tržaškem, zelo malo pa je knjižnih izdaj.
STA