Cvetelo je, plodov ne bo
Sliši se paradoksalno, a je žal res: zaradi toplejših pomladi bomo v prihodnje morali računati na še več škode zaradi pozeb.
Podnebne spremembe prinašajo v naše kraje milejše zime in tudi manj poznih pomladanskih pozeb. Zakaj torej te dni kmetje z žalostjo preštevajo pomrznjene poganjke vinskih trsov, porjavele cvetove pomrznjenih jablan, mlahave mlade liste krompirja in počrnele orehove cvetove?
Ker podnebne spremembe k nam ne prinašajo le več prijetno toplih pomladanskih dni, temveč z njimi tudi zgodnejše odganjanje vegetacije. Letos je bil po podatkih fenološkega monitoringa državne okoljske agencije fenološki razvoj rastlin od 10 do 14 dni zgodnejši od običajnega. Čeprav je bila zima kar hladna in dolga, pa so temperature v marcu in začetku aprila tako hitro in močno poskočile, da so trte, sadno drevje, poljščine in druge rastline na hitro vzbrstele in vzcvetele, nekatere sadne vrste so do pozebe razvile že tudi mlade plodove.
Podnebne spremembe, potrjujejo poznavalci vremena in kmetijstva, bodo v naših krajih sicer zmanjšale število pozeb, toda obenem povečale škodo, ki jo bodo te povzročile. Če namreč pozeba preseneti rastline v zgodnejših fazah brstenja in cvetenja, ne uniči vseh brstov in cvetov in je izpad pridelka manjši; pri kasnejših fazah pa so posledice hujše.
Kaj torej lahko storimo? Krepitev rastlin z aminokislinskimi pripravki, ki so jih letos uporabili nekateri kmetje, lahko le za malenkost ublaži zgolj zelo blage pozebe. Oroševanje je možen in bolj smiseln ukrep, vendar izvedbeno zelo zahteven, saj sicer lahko naredi več škode kot koristi. Poleg tega seveda ni poceni.
Še več razmisleka bo zato treba nameniti tudi tako imenovanim pasivnim ukrepom: premišljeni izbiri leg ter odpornejših in kasnejših sort. A tudi ti ukrepi imajo svojo ceno in omejitve. Nemogoče je namreč pričakovati, da bodo češnje cvetele šele konec aprila in nam obrodile že prvega maja, ko so na trgu najbolj zaželene in dosegajo tudi najboljšo ceno.