Maribor in luknja

Nogometne sezone še ni konec, saj bo v sredo na Bonifiki pokalni finale, do konca tedna pa se bodo za pokalno lovoriko borili še v medobčinskih nogometnih zvezah. Lahko pa že mirno zapišemo, da je za nami ena bolj nenavadnih sezon, ki jih je spisala prva liga. Ob pogledu na lestvico bi lahko mislili, da je Maribor izrazito prevladoval, saj si je pridelal 13 točk prednosti pred Gorico in Olimpijo. A ni bilo tako. Sedanji Maribor bi - s postavo in igro - zgolj pred dvema sezonama težko osvojil naslov prvaka. A če je nazadoval Maribor, ki je v soboto po letu dni premora proslavil svojo 14. šampionsko zvezdico, kako je šele nazadoval ostali del lige, v kateri so bili klubi vse bolj plen sumljivih lastniških povezav in poplave povprečnih tujcev. Prvenstvo je zaznamoval tudi spomladanski kaos v Olimpiji, ki je bila konec jeseni točkovno izenačena z Mariborom, če bi pa šteli zgolj spomladanski del prvenstva, bi se borila za obstanek. Morda je konec prvenstva prinesel luč na koncu predora, saj so se v Celju znebili ukrajinskega vlagatelja, v Velenju pa je dokončno zavrelo, ko je sum prirejanja rezultatov prišel v javnost v televizijskem prispevku. V to podobo se imenitno vključuje koprski agencijski nogometni cirkus, ki na trnih pričakuje tekmovalno licenco.

Maribor je kljub prehodnemu obdobju, ko bo - hočeš nočeš - v dveh letih moral skozi temeljito prenovo ekipe, zgolj izkoristil zablode konkurence. Za njim se je uvrstila Gorica in vrstni red na vrhu lige je pravičen. Vijoličasti dajejo zgled, kako se v majhnem okolju lahko dobro posluje, trguje in doseže rezultate. Domžale in še bolj podprvak Gorica, ki je še pred dvema letoma hodila na robu prepada, pa sta za vodilo ostalim klubom v prvi ligi, da se naveze s kvazi menedžerji ne izplačajo. Gorica še vedno sanira zablode predhodne uprave, je pa po dolgem času našla simbiozo z mestom. Trud s pretežno lastnim kadrom in okrepitvami v pravem pomenu besede (zanje imajo res nos) sta bila na koncu nagrajena.


Preberite še


Najbolj brano