Odprto za razlago

Da je obnova starih hiš resna in prav nič enostavna zadeva, ve veliko Kraševcev, ki so v zadnjih desetletjih skušali staro hišo prilagoditi sodobnemu načinu življenju. Pridobitev gradbenega dovoljenja zahteva veliko več truda kot za običajno gradnjo. Čisto lahko se zgodi, da bodo od vas zahtevali, da znova sezidate kurnik, ki je na dvorišču stal leta 1920, a ga že 40 let ni več tam. Ni važno, pravila so pravila.

Sploh pri obnovi starih objektov pa so pravila včasih še toliko težje razumljiva. Zato ni čudno, da se mnogi odločajo za gradnjo kar tako na lastno pest. Da se stara stavba ne poruši, na hitro zabetonirajo ploščo ali pa kraško lino razširijo v sodobno okno. Vedo, če bo nezaželen gost, inšpektor, vendarle prišel, bodo težave. Tako vsaj razumemo red, ki temelji na vnaprej določenih pravilih in kaznih, ki sledijo zavestnemu neupoštevanju pravil.

A vse več ljudi spoznava, da so pravila le črke na papirju in nič ne pomenijo, če jim ne sledijo sankcije. In da v enakih primerih prepogosto veljajo dvojna pravila. Ko se odgovorni in pristojni organi v obliki raznih inšpektoratov, zavodov za varstvo te in druge dediščine in celo policije nočejo ukvarjati z določenim primerom, v opravičilo vedno ponujajo precej podobne odgovore: “Ni na vrhu prioritet” ali “Ni v naši pristojnosti, obrnite se na organ tainta.”

Kar ni seveda nič nenavadnega. V času samostojne države se je število zakonov več kot podvojilo, s slabih 400 leta 1992 jih je naraslo na več kot 800 leta 2017, podzakonskih aktov pa je vsaj desetkrat več kot pred 25 leti.

Eno pa je gotovo. Če k morju pravilnikov, zakonov, podzakonskih aktov prištejemo še občinske predpise, dobimo naravnost odlične razmere za odprto interpretacijo vsakega primera. Zato lahko pristojni in odgovorni organ na terenu najde tudi v jajcu dlako, če seveda želi, lahko pa se, kar se dogaja še pogosteje, sredi gozda pretvarja, da dreves sploh ne vidi.


Preberite še


Najbolj brano