Otok za razvoj obale?
Izola, ki je bila nekoč otok in je zdaj polotok, naj bi enkrat v prihodnje dobila - lasten otok. Seveda to ne bi bil otok, na katerem bi si vile gradili petičneži z vseh koncev Slovenije ali tujine, ampak valobran z zelenimi površinami, ki bi ščitil Viližanski zaliv, severovzhodni del izolske obale. Območje torej, ki je izpostavljeno burji, tramontani in valovom. Če v Izoli resno razmišljajo o urejanju tistega dela obale, ki so ga do nedavnega zasedali avtomobili, poslej pa naj bi ga kopalci in obiskovalci, morajo najprej predvideti ustrezno zaščito. Na to opozarjajo tudi strokovnjaki.
Če bodo naredili korak naprej od razmišljanja in sprejeli ustrezen prostorski načrt, sami ali skupaj s koprsko občino, s katero sočasno urejajo območje stare obalne ceste za razvoj turizma, potem bi otok - valobran lahko zares uredili, kajti zamisel ni neuresničljiva. Le da bi morali načrte za umetno tvorbo v morju dobro pretehtati in jo načrtovati tako, da bi imela kar najmanj negativnih vplivov na živelj v morju, ki ga že zdaj ogroža industrija, pristanišče, (navtični) turizem, ribolov, priobalno kmetijstvo. Ne nazadnje - Izola že ima tri valobrane, resda na drugi strani, v marini in pred njo. Slednjega, podaljšek ribiškega pomola, so zgradili prav pred kratkim, jeseni 2015.
Če so namere Izolanov resne, bi morali zavihati rokave in si zagotoviti pol milijona kubičnega metra apnenčastega skalovja, ki ga bodo kopali ne tako daleč stran, na Krasu, ko bodo gradili drugi železniški tir. Če države ne bodo prepričali, da bi Viližanski zaliv štela med deponije za viške izkopanega materiala, bodo tudi morebitni sprejeti prostorski načrti ostali mrtva črka na papirju.
Kdo bo zavihal rokave dobro leto pred lokalnimi volitvami in kaj bo prinesel čas po volitvah, je drugo vprašanje. A tudi referendum o drugem tiru, razpisan za 24. septembra, gre snovalcem ideje na roko, saj jim podarja dodatni čas. Ga bodo izkoristili?