Policisti niso avti
Ministrstvo za notranje zadeve oziroma policija išče kar 250 novih sodelavcev: 150 policistov in sto policistov - nadzornikov državne meje. Lanski razpisi so pokazali, da je zanimanja veliko, izbirni postopki pa število kandidatov precej oklestijo. Še nekaj jih potem odpade med samim usposabljanjem in razkorak med potrebami in novimi kadri ostaja.
Policija še vedno plačuje visok davek za varčevalne ukrepe, ki so pred leti udarili javni sektor. Marsikateri izkušen in torej “izdelan” policist se je moral tudi proti svoji volji upokojiti, čeprav je bil pripravljen delati še nekaj let. Pozabili smo že, zakaj so srednjo policijsko šolo že pred davnimi leti ukinili in torej “naravnega” priliva policijskih kadrov ni. Tisti, ki končajo srednjo šolo, se običajno odločijo za nadaljnji študij. Le redki se zavestno odločijo, da bodo življenjsko pot nadaljevali v policijskih vrstah. Razlogi za to so tudi v relativno nizkih plačah, ki kljub lanskim popravkom po dolgi stavki ne dosegajo takšne privlačnosti, da bi mlade v času zapletenih globalnih varnostnih razmer vlekle v policijske vrste. Ne nazadnje pa večje število sicer ne povsem primerljivih delovnih mest ponuja še en državni delodajalec: Slovenska vojska. Ki se, žal, sooča s podobnimi težavami kot policija.
Nekaterih napak iz preteklosti ni mogoče odpraviti čez noč. Trajalo je leta, da so pristojni prisluhnili policistom in priznali, da res ne morejo delati z iztrošeno opremo in se na službene poti voziti z že zdavnaj odsluženimi avtomobili. Ta segment se zdaj popravlja, policija se tehnično in tehnološko vse bolje opremlja, tudi varnostno opremo policistov in vozni park pospešeno posodabljajo. Toda to ne pomaga na pomembnem področju, kjer je odločilen človeški faktor. Policisti niso avtomobili, glede katerih se država lahko odloči, ali je bolj ugodna ponudba predstavnika nemškega ali francoskega proizvajalca. Policisti so (samo) ljudje, z vsemi prednostmi in pomanjkljivostmi.