Projekt stoletja

Vse velike zgodbe so povezane z velikimi tegobami ali odrekanji in tudi z zaprtjem odseka obalne ceste ni bilo nič drugače. Le da je veliko zgodbo tokrat spremljala velika zmeda okrog novega režima javnega potniškega prometa med Koprom in Izolo. Do petka popoldne, slabe tri dni pred veliko spremembo na obalni cesti, ni bilo jasno, ali bodo avtobusi vozili skozi Markov hrib ali čezenj. Ker so za prevoz skozi potrebna vozila, ki imajo le sedišča (ne pa tudi stojišč), je bilo nekaj težav pričakovati, toda takšne zagate ne. Kot da v družbi Arriva, ki zagotavlja prevoze, projekta zaprtja obalne ceste niso jemali resno.

Pa je bilo v zadnjih dveh letih jasno, da je samo vprašanje časa, da se bo to zgodilo. Prvi ga je, sicer neuspešno in kot enkratni dogodek ob odprtju predora Markovec (5. junija 2015) napovedal direktor koprskega komunalnega podjetja Gašpar Gašpar Mišič. Verižno reakcijo pa je sprožil infrastrukturni minister Peter Gašperšič septembra lani, resda zato, da bi si nabral nekaj političnih plusov pred napovedano interpelacijo, a ko je izgovoril naglas, da je predor mogoče izvzeti iz cestninskega sistema, ni bilo več poti nazaj. Vlada je še pred koncem lanskega leta sprejela uredbo, na temeljih katere so predor “razvinjetili”, v Izoli in Kopru so začeli prepričevati Dars, da je obalni cesti alternativa prav nova hitra cesta skozi predor.

Potrebovali so kakšen mesec in del ceste, ki je v uporabi od časov starih Rimljanov, bodo zaprli danes ob 11. uri: manj kot dve leti po odprtju predora in slabih 13 let po sprejetju državnega lokacijskega načrta za hitro cesto Koper-Izola, ki je navajal dvocevni predor. Prav ta omogoča, da v primeru nesreče eno cev zaprejo in v drugi uredijo promet v obe smeri, da torej stara cesta ni več nujno potrebna. Kakšno vlogo ji bodo namenili v prihodnje, bomo videli. Koprskemu in izolskemu županu se z urejanjem prvič doslej ne mudi, kar je dobro, pa čeprav ju k temu morda žene nič kaj polna občinska blagajna.


Preberite še


Najbolj brano