Strah pred neznanim

Pretirano bi bilo trditi, da je predlagana lokacija za integracijski center razdelila krajane tega obmejnega kraja na dva pola, kakor tudi to, da so prostori nekdanjega hostla v središču Škofij primerni za življenje družin, a je neizpodbitno, da je zgodba o beguncih na Škofijah zastrupila odnose med krajani, na plano pa so privrela najnizkotnejša čustva sovraštva in sebičnosti.

Snovalcem te zgodbe se je zgodila najslabša možnost v tem procesu: begunci so postali drobiž v merjenju politične moči in osvajanju točk na političnem parketu. In v tej godlji so se znašli begunci, ki, ko so zapuščali svoje domove, niso nameravali priti ne v Slovenijo, ne na Škofije, ne v Ljubljano.

Reakcija krajanov, bombardiranih s kvaziinformacijami z vseh vetrov, niti ni mogla biti drugačna, kot je bila, saj je v človeški naravi, da se bojimo tistega, česar ne poznamo. Veliko Škofjotov je jeznih zaradi netransparentnosti postopka, v katerem kar nekaj elementov kaže na sum korupcije. Kdo pa bi sploh kupil propadli hostel na neperspektivni lokaciji, če ni bil prej dogovorjen za oddajo prostorov?

A je v škofijskem primeru odgovorno ministrstvo ravnalo tudi korektno, ko je za mnenje o nameravani namestitvi že novembra zaprosilo lokalno skupnost. Njen predstavnik pa ni opravil naloge, za katero je plačan, zato je treba prst krivde usmeriti vanj - v župana Borisa Popoviča, ki po enem tednu še vedno ne zna verodostojno pojasniti, zakaj je sodelavcem, KS Škofije, javnosti zamolčal predlog o namestitvi beguncev. A ta izkušeni politik odgovora ni dal in s tem je posejal seme nezaupanja. Če bi pravočasno izrazil svojo voljo in želje prebivalcev, teh težav, shodov in izrednega stanja ne bi bilo. Morda bi se “stranke v postopku” dogovorile za razpršitev azilantov po vseh koprskih krajevnih skupnostih ali za namestitev v Hostlu Jadran ali morda na kakšni drugi lokaciji. Najbolj sprevrženo pa je, da tisti, ki je s svojo neodzivnostjo zakuhal zaplet, kot nekakšen pravičnik ponuja njegovo rešitev.


Preberite še


Najbolj brano