Točka preloma
Te dni se ob vnovičnih turističnih rekordih v zgornjem Posočju in prenatrpanostjo vseh zmogljivosti postavlja vprašanje, ali je v prihodnje še dopustno in upravičeno povečevanje števila gostov.
Odgovora sta dva. Ob zdajšnjih zmogljivostih turističnih ponudnikov, infrastrukture in storitev več gostov v turističnih konicah ne prenese. Ob ustrezni nadgradnji ponudbe z vso podporo logistike pa rezerve so in to ne majhne.
V. d. direktorja turističnega zavoda Dolina Soče Janko Humar citira generalnega sekretarja svetovne turistične organizacije Taleba Rifaia, ki pravi, da gostov ni nikoli preveč, pomanjkljivo je lahko upravljanje destinacije. In v Posočju je kljub opaznemu napredku upravljanje še zelo pomanjkljivo. Pokazala so se ozka grla.
Turisti v Posočje ne prihajajo od včeraj, zato so nekatere zagate, s katerimi se to poletje soočajo, težko razumljive. Zakaj do Tolminskih korit z več deset tisoč obiskovalci še vedno ni širše ceste in večjega parkirišča? Prepočasi gredo naprej. Zakaj ne uredijo dostopa v dolino Lepene, kjer nastaja podoben prometni kaos? Zakaj odlašajo z označevanjem kolesarskih poti? Zakaj so ceste do vzletišč za jadralne padalce slabe? Vse te pomanjkljivosti bi lokalne skupnosti v preteklosti že lahko odpravile.
Ne dogovorijo se o vlogi in dolžnostih vseh služb, kot so Komunala, Telekom, banke, zdravstvo ... Bankomat ne sme ostati prazen, tudi za ceno tega, da odgovorni zanj prihitijo sredi noči.
Lokalne skupnosti in turistični ponudniki lahko veliko sami postorijo, potrebujejo pa tudi podporo države. Ne potrebujejo toge birokracije.
Uspešna turistična desstinacija prinaša zaslužek številnim in ne le ponudnikom. Zato so za njeno napredovanje odgovorni vsi. Turizem v Posočju postaja z večanjem števila gostov in prehodom na celoletno ponudbo pomembna gospodarska panoga. Od nje so mnogi odvisni. Ni več prostora za neodgovorno igračkanje.