V kalnih vodah

Saša Dragoš
torek, 21. marec 2017

Ustava od lani državljanom daje pravico do pitne vode. Čeprav je prva ustavna sprememba nastala z namenom varovanja bogastva naših voda pred pohlepom tistih, ki jo znajo drago prodati milijardam brez nje, je ohranitev pravice do vode Slovencem velikanskega pomena.

Do zdrave pitne vode, ki tu in tam v mineralni kakovosti sama priteče iz pip. Ker pogosteje ne, je država dodala razvojno varstveno zakonodajo. Če zanemarimo preveč popisanega papirja in kup nedoslednosti, eno boljših pri nas. Predvsem pa zakonodajo, ko jo Slovenci, njihovi lokalni vodje in upravljavci vitalnih sistemov, začuda, spoštujejo.

Razen slabe desetine občin, do letos z občino Cerkno med njimi.

Vse se ubadajo s pomanjkanjem vode, razdrobljenostjo virov in poselitve in nadpovprečnimi vlaganji. Zato potrebujejo boljše upravljanje in sodelovanje občanov. Ti so sisteme pogosto zgradili sami. Tudi Cerkljani. Tako drastično globoko kot po idrijskih in še kakšnih hribih, jim za vodo le ni bilo treba segati v žepe in garati. Za razliko od prvih pa so nekateri Cerkljani ostali prepričani, da so si z vodovodi izkopali doživljenjsko brezplačno vodo.

Zato ob prvih prejetih računih zanjo besnijo. Manj občani, bolj pa njihovi mnenjski voditelji. Upor slednjih izhodu iz srednjeveških kalno fekalnih vod je zastrašujoč. Ker sami pijejo zdravo vodo, jim manj srečnih sosedov ni mar. In slepim ni mar občine, katere razvojni voz je, kljub milijonom v komunalo vloženih in državi plačanih evrov, mimo zakonov drvel navzdol.

Ob nastanku cvetoča Občina Cerkno je zamudila komunalno razvojni korak s Slovenijo. V lažni prid občanom je prezirala vse dobrohotne državne zapovedi. A politiki, ki so grešili, so spregledali. Tudi občani so ali še bodo. Leta 2017 pa je zadnji čas, da spregledajo še tisti “izobraženci”, ki menijo, da sosedje in njihove krave, vsa občina Cerkno, ne zaslužijo nič boljšega, kot je plavanje in življenje v kalnih vodah.


Povej naprej:

 

Mnenja