Varna soba zdaj!

Postaja Zoo v Berlinu že dolgo ni več takšna, kot jo je v romanu Mi, otroci s postaje Zoo opisala Christiane F. in pred 37 leti z njim pretresla Nemčijo in svet. Zgodba avtorice je namreč starše na šokanten način postavila pred dejstvo, da droge in nasilje brez težav lahko vdrejo tudi v življenja njihovih otrok.

In prav ta strah se je naselil v kosti stanovalcev ne le Cankarjeve 56 in Kajuhove 6, ki so se z opozarjanjem na problematiko odvrženih igel odvisnikov od drog v njihovi neposredni bližini izpostavili, ampak tudi drugih predelov Nove Gorice. Postaje Zoo so namreč v naši bližini, a dokler smo v varnem zavetju svojih domov in vsak dan v službo ter po opravkih hodimo po isti poti, na njihovih peronih sploh ne obstanemo.

Četudi so nekatera zbirališča odvisnikov od drog na robu mesta, pa ostaja najbolj pereč problem tovrstnih lokacij v središču Nove Gorice. Okoliški prebivalci so o resničnosti, ki se dogaja pred, za, pod in v njihovih blokih opozorili občinsko upravo, policiste in upravljavce blokov, a nobena od teh inštitucij, od katerih bi pričakovali angažirano sodelovanje za odpravo težav, do sedaj ni ponudila ustrezne rešitve, da bi stanovalci lahko spet normalno zaživeli.

Trdovraten začaran krog odvisnosti od drog v mestu “mehča” dnevni center za uporabnike prepovedanih drog, ki pa ga ne obiskujejo vsi pripadniki te subkulture. Na leto se tam zvrsti približno 160 posameznikov. Vsak dan so poleg tega s terensko ekipo prisotni na vseh koncih severne Primorske, kjer delujejo neposredno v okolju. V povprečju se na terenu severnoprimorskih občin srečujejo z 230 ljudmi.

Epidemiolog Mario Fafangel je sicer zatrdil, da je pretiran strah pred odvrženimi iglami odveč, saj je pojavnost okužb s hepatitisoma B in C ter virusom HIV pri nas majhna, a vboda s tako iglo si zagotovo nihče ne želi. Ena od rešitev bi bila varna soba, Nova Gorica pa bi lahko bila pionirka v tem v Sloveniji.


Preberite še


Najbolj brano