Zapihalo v vetrnice

Po nekajletnem zatišju so se letos spet zavrtele aktivnosti investitorjev v obnovljive vire energije. Pognale so jih državne podpore. Predvsem v vetrne elektrarne, kažejo izidi prvega poziva državne agencije za energijo, ki bo letos za subvencioniranje cene električne energije iz obnovljivih virov razdelila skupaj dvajset milijonov evrov. Deset jih je že, deset jih še bo. V prvem razpisu je več kot tretjino (po megavatih) namenila vetrnim elektrarnam in več kot polovica teh je načrtovana na Primorskem, točneje na Senožeškem.

Tam so potencialni investitorji očitno namerili najboljši veter, saj poleg že delujoče vetrnice načrtujejo še eno takšno in okrog nje še glavnino ostalih: z državno subvencijo podprto vetrno elektrarno Griško polje zahod, nekoliko manjšo vetrno elektrarno Zajčica in precej večje vetrno polje Senožeška brda.

Domačini so se na referendumu sicer izrekli proti postavitvi vetrnih elektrarn, toda vprašanje je, ali bo njihov glas uslišan. Medtem ko investitorji gradijo male vetrne elektrarne na podlagi občinskih prostorskih načrtov, ki so v domeni občin in občanov, postavljajo velike z državnim prostorskim načrtom, ki ga na pobudo investitorja uradno vodi država. Ta postopek je sicer dolgotrajen, vendar hkrati občane omejuje na dajanje mnenj in pripomb, ki ponavadi ostanejo nesprejete.

Del sprejemanja državnega prostorskega načrta je tudi celovita presoja vplivov na okolje, toda tudi pripombe varuhov narave in kulturne, arheološke in še kakšne dediščine so ponavadi upoštevane le z omilitvenimi ukrepi.

Kar nas v prihodnjih mesecih in letih čaka, je verjetno soočenje zagovornikov in nasprotnikov vetrnih elektrarn, žal v glavnem investitorjev in civilne družbe. Tehtnega soočenja prostorske, energetske, turistične in še kakšne stroke ter javnosti, ki bi dosegli konsenz o tem, kaj umestiti v določene prostore in kako razvijati Slovenijo, namreč doslej ni bilo.

---

---