Združena košarka

Konec tedna bodo v Rogaški Slatini, enem od središč slovenske klubske košarke, opravili žreb prvoligaškega tekmovanja, zatem pa se bodo predstavili tudi reprezentanti, ki se bodo pomerili z rusko univerzitetno selekcijo.

Ne dvomim, da je koga zasrbelo, ko je prebral o Rogaški kot o središču klubske košarke. A tako je. Klub je bil dve leti zapored v finalu državnega prvenstva, kar je potrditev trenda zadnjih let, da se vrh domače košarke seli v manjša okolja, z izjemo Ljubljane in Novega mesta.

Za vrnitev košarke v mesto naj bi poskrbel KK Primorska, produkt sodobnega pojmovanja športa. Gre sicer za iz Domžal v Koper preseljeno člansko ekipo, ki v svoji drugi sezoni sestavlja vsega spoštovanja vredno ekipo. Da so na Primorskem nekoč igrali dobro košarko, ni dvoma. Le dolgo, predolgo je minilo od tedaj, ko so bile dvorane v Idriji, Sežani, Postojni in Škofijah nabito polne.

Istra je dolgo čakala na princa, ki bi zbudil koprsko košarko. Dvorana Bonifika ni prinesla razcveta, ki so si ga ob prelomu tisočletja mnogi obetali, z nostalgičnim pogledom v legendarno obdobje Slovenice, ki se je z Olimpijo v sezoni 1992/93 (leto pred tem je bila na njenem mestu Postojna) borila za slovenski državni naslov. Klub je potem žalostno propadel, novi pa je bil podobno voden in je neslavno končal leta 2010. Denar sicer nekaj časa ni bil problem, vsebina pač, zato je bila nova pot navzdol logična. Skrhani odnosi med košarkarskimi delavci so dodatno bremenili vsak poskus vzpona.

Naslednik KK Koper je zadnjih sedem let životaril, drugi mestni klub, ŠD Koš, pa se je na Markovcu uspešno posvečal pretežno vzgoji mladih moči. Za zbližanje med hribom in mestom je moral na prizorišče priti nekdo tretji. Sixt z denarjem, Janez Rajgelj s temelji, zdaj zgodbo pospešuje Walter Jeklin. Na papirju je vse idealno: močna članska ekipa (Sixt), mladinski pogon (Koš) in razvojna ekipa (KD Koper). A najtežji del šele prihaja - da mesto sprejme projekt za svojega.


Preberite še


Najbolj brano