Moj mali tank(ec)
V Carigrad potujem vsakih ..., hm, vsaj pol ducata let mine med enim in drugim potovanjem, mesto pa se še kar naprej širi. “A bivate v hotelu Wow, tu blizu dvorane?” nas je v klepet navezal pomočnik selektorja slovenske izbrane vrste Jaka Lakovič. V igralskih časih je nekdanji kapetan reprezentance vedno imel dober odnos z mediji, čeprav tudi do njega nismo bili vedno prijazni. A je vedno razumel, da gre za profesionalizem in da so pač tako razdeljene vloge v poklicnem športu, da pa lahko izven tega obstaja korekten odnos. Zdi se mi, da to razumevanje vse bolj pripada prejšnjim košarkarskim generacijam, toda zakaj bi vas obremenjeval s tem. Nismo ga spraševali, kako to, da tako dobro pozna hotel oziroma področje okoli njega; morda je v hotelu tudi kak teden prebival, ko je še igral za Galatasaray.
Vendar pa njegovi nasveti niso več uporabni. V okolici se še vedno gradi, hotel pa je kot velika utrdba, saj so celo območje in prehode zazidali in na vrh zidu postavili bodečo žico. Sem lahko prideš le skozi glavni vhod v hotelsko območje, ki spominja na vhod v vojaško bazo, z zaščitnimi pregradami, obveznimi pregledi vsakega avtomobila in, najbrž ne boste verjeli - ob izhodu so postavljene ježevke, ki lahko preluknjajo pnevmatike na vozilu. Pregledi z detektorjem so stalnica ob vstopu, še posebej zvečer pa varnostniki sumničavo opazujejo sprehajalce v okolici.
Tudi pred dvorano je veliko policistov, mnogi so v civilu. V nedeljo zvečer sem pred tekmo med Turčijo in Španijo lahko videl vse razsežnosti tega varnostnega aparata. Takrat je bil v streljaj odmaknjeni ogrevalni dvorani trening slovenske reprezentance, zunaj pa, kot bi bili na vojnem območju. Vozila z vodnim topom, vozila za razbijanje demonstracij, mali oklepniki, takšni kot najbolj slaven nemški “tankec” poročnika Gruberja iz serije Alo Alo, pa veliko število policistov in vojakov, ki so gledalce v kordonu prvič pregledovali, preden so prišli na ožje območje dvorane Sinan Erdem. Tudi na svetovnem prvenstvu leta 2010 in na evropskem leta 2001 so bili varnostni ukrepi precej ostri, a še zdaleč ne taki kot letos. Ne gre pozabiti, da v Turčiji še vedno velja izredno stanje od poskusa državnega udara lani poleti. In tudi v tem se najbrž skriva ugotovitev, da na EP že dolgo ni bilo tako malo tujih navijačev.