Nič nas ni sram

Sem nogometni navdušenec in aktivno spremljam primorski nogomet: od leta 1986 kot nogometni sodnik, zdaj pa kot delegat in si lahko predstavljam, kaj takšno stanje pomeni in kdo vse je prikrajšan. V prvi vrsti novinec v naši prvi ligi, ki nima samo večjih stroškov za svoje delovanje, ampak je praktično vsak konec tedna na gostovanju, brez svojih zvestih navijačev in podpornikov, saj Dravograd res ni za prvim ovinkom.

Ne poznam podrobnosti in vseh ozadij, ki so botrovala najslabšemu možnemu izidu, da je moštvo Ankarana domačin na drugem koncu naše dežele in ne na katerem od igrišč na Primorskem! Meni to nikakor ne gre v račun in to res ni ničemur podobno, saj se na takšen način dela škoda celotnemu primorskemu nogometu. Letos mineva 70 let od vrnitve Primorske k matici Sloveniji in mislim si, kako težko bi bilo doseči enkratno zgodovinsko dejanje, če bi bili naši predniki tako nesolidarni, nerazumevajoči, razklani in neenotni.

Sramotna farsa pa se kar nadaljuje in videti je, da nogometnih delavcev, s predsednikom nogometne zveze na čelu, ni prav nič sram.

Sicer pa, če nas ni sram, da imamo takšnega zunanjega ministra, kot ga imamo, potem je tudi v nogometu, najbolj pomembni obrobni zadevi v našem življenju, vse mogoče! Ampak mene je vseeno sram!

SINIŠA GERMOVŠEK, Bovec


Pišite nam


Najbolj brano