Radi bi ločili več kot polovico odpadkov

Občina Idrija je opravila uvodne aktivnosti za priključitev k vseevropskemu projektu tako imenovanih Zero waste občin, torej občin brez odpadkov. Svetniki pa se bodo morali odločiti, ali bo Idrija vanj vstopila.

IDRIJA > Svetniki občine so v prvo sprejel odlok, s katerim so formalizirali poprejšnji dogovor o 30-letnem odlaganju odpadkov na nov CERO Ljubljana. Ker si želijo prej znižati količino ostankov mešanih odpadkov in s tem ceno odlaganja, so se svetniki sočasno seznanili z vseevropskim projektom Zero waste, torej občin brez odpadkov, ki naj bi olajšal pot do cilja.

Občina se je že uvodno seznanila s projektom, o pristopu k njemu pa bodo odločali svetniki. Cilj projekta seveda ni, da v občini ne bi bilo popolnoma nobenega odpadka, saj tega ni mogoče doseči, pač pa, da spodbuja njihovo čim bolj vestno ločevanje in recikliranje in s tem zniževanje mešanih in biološko razgradljivih odpadkov. Prepoveduje sežiganje odpadkov. V pomoč na bi bile evropske spodbude za dejansko recikliranje ločeno zbranih frakcij, ki se v Sloveniji še zatika. Vse predvidene postopke Zero waste (nad njimi bdijo Ekologi brez meja) je pri nas že opravilo šest občin, z Ljubljano na čelu. Ljubljana sicer po Eurostatu velja za prvo med evropskimi prestolnicami po količini ločeno zbranih odpadkov. Svetovalec direktorja tamkajšnje družbe Snaga Igor Petek je idrijske svetnike osupnil s podatkom, da v prestolnici ločeno zberejo kar 62 odstotkov odpadkov. Idrija, ki velja za uspešno ločevalko, je trenutno pri polovičnem ločevanju.

Komunala Idrija je s promocijskimi dejavnostmi občane do tolikšnega ločevanja privedla v daljšem časovnem obdobju. Ljubljanski Snagi je polovični skok uspel v treh letih. Ker Zero waste načrtno spodbuja ločevanje, se bo Idrija bržčas priključila k projektu. Izkušnje so namreč pokazale, da je občane h preseganju polovičnega ločevanja zelo težko pritegniti.

SAŠA DRAGOŠ

---