Tudi pred pol stoletja so zamujali k pouku
Goriška
27. 05. 2017, 06.00
, posodobljeno: 03. 11. 2017, 23.56
Pred petdesetimi leti je na eni najmlajših slovenskih gimnazij v Tolminu maturiralo prvih 24 dijakov. Sledilo jim je skoraj tri tisoč maturantov. Gimnazija je s kakovostnim delom postala valilnica intelektualne moči v Posočju.
Prvi maturanti in profesorji pred ključem, ki je njihov izdelek.
Povsem desno stoji današnja ravnateljica Hrastova. Foto: Neva Blazetič
TOLMIN
>Nekdanji sošolci in profesorji so ob obujanju spominov obiskali tudi gimnazijo, kjer so jih ponovno posedli v šolske klopi in jih presenetili z darilom - njihovimi maturitetnimi nalogami pri slovenščini.
Ko je tolminska gimnazija začela leta 1963 delovati, je osnovno šolo zaključevalo 447 učencev. Od teh se jih je v gimnazijo vpisalo 39, čez štiri leta, torej 1967., jih je maturiralo 24.
Generacija se je zmanjšala za dve tretjini
“Današnje razmere so povsem drugačne, otrok je mnogo manj, toda delež osnovnošolcev, ki se odloči za našo gimnazijo, je veliko večji,” je današnje razmere predstavila ravnateljica Gimnazije Tolmin Branka Hrast Debeljak: “Deveti razred osnovne šole zaključuje 131 učencev, v gimnazijo se jih je vpisalo 47. Smo zelo zadovoljni, da bomo spet oblikovali dva oddelka.” Tolminski župan Uroš Brežan je maturante ob 50. obletnici mature pozdravil z upanjem, da imajo na gimnazijska leta lepe spomine: “Lokalna skupnost tesno sodeluje z gimnazijo, kar se je pokazalo tudi pri poskusu uvajanja programa strojni tehnik. Občina Tolmin ji denarno stoji ob strani.” Rezultat sodelovanja je energetska prenova šolskega centra. Pri tem je pomembno vlogo odigral Rafael Šuligoj, ki je do upokojitve na občini skrbel za družbene dejavnosti. Tudi Šuligoj spada v generacijo prvih tolminskih maturantov.
So tudi “špricali” in zamujali pouk
Pred petimi desetletji so bili mladostniki prav tako razigrani ali pa še bolj, tudi neopravičene ure so imeli in zjutraj so radi zamujali. Toda pred maturo so imeli vsi petico v vedenju. “Vse te zapiske smo našli v redovalnicah in dnevnikih v našem arhivu. Ugotavljamo, da so takrat profesorji v dnevnike zapisovali veliko več osebnega o učencih, zdaj moramo absolutno varovati osebne podatke,“ je poudarila Hrastova.
Nekdanji maturanti se spominjajo, kako so se selili po učilnicah po celem mestu. Na začetku so bile tudi kadrovske težave velike. Kot pravi Šuligoj, jih posebej veseli, da so se srečanja udeležili razredničarka v prvem letniku Ana Brvar, profesorica kemije Nada Cirman in profesor matematike Tone Kuštrin.
NEVA BLAZETIČ