Voda prinaša in odnaša

Otroški živžav in druženje številnih ob vodnjaku na prizorišču sobotne otvoritvene slovesnosti vseslovenskega tedna kulturne dediščine za Kinogledališčem v Tolminu kažeta, da je sporočilo o pomenu vode in z njo povezane dediščine prišlo do mnogih - in to je tudi glavni namen letošnjega niza prireditev, ki bodo v tem tednu osvetlile sožitje človeka in vode z različnih plati, od mitov do arhitekture, v Posočju pa se bodo posvetili tudi vlogi Soče v preteklosti, sedanjosti in prihodnosti.

Pomen vode in dediščine so otrokom približevali na karseda 
igriv način. Foto: Neva Blazetič
Pomen vode in dediščine so otrokom približevali na karseda igriv način. Foto: Neva Blazetič

TOLMIN > Posočje in celotna Slovenija imata srečo, da vode ne primanjkuje, marsikdaj je je celo preveč. Morda prav zato ljudska modrost Slovencev vodo pogosto dojema v slabem pomenu, kot denimo v pregovoru, da voda še za v čevelj ni dobra. Toda o tem, kako je voda dragocena, razkriva hebrejski pregovor, da pravi okus vode spoznamo šele v puščavi.

Pravica do vode

“Slovenija ima od lani v ustavi zapisano pravico do pitne vode. Tudi z dnevi kulturne dediščine s poudarkom na dediščini vode želimo opozoriti na ustrezen in odgovoren odnos do vode in vodnih virov,” je opozorila sekretarka na ministrstvu za kulturo Damjana Pečnik. Direktor slovenskega zavoda za varstvo kulturne dediščine Jernej Hudolin opozarja na pomen upravljanja vode in upa, da je vse več osveščenosti zlasti med mladimi. Pri različnih dogodkih sodeluje najmanj 160 šol, v soboto pa so povezali tudi približno 500 otrok iz tolminske šole in vrtca ter iz šole na Mostu na Soči.

Ta teden se bo po vsej Sloveniji zvrstili približno 400 dogodkov, kar je največ na število prebivalcev v Evropi.

Ker je kulturna dediščina neločljivo povezana z naravo, je ob tej priložnosti direktor zavoda za naravo Darij Krajčič opozoril: “Vodi smo zožili prostor, jo omejili, zato je postala do ljudi manj prijazna.” Izpostavlja pomen vzgoje za trajnostni razvoj.

Vodja novogoriške enote zavoda za varstvo kulturne dediščine Ernesta Drole je v bogati nepremični dediščini izpostavila žage, mline, napajališča, vodnjake, korita, mostove in brvi, med katerimi so zaradi izseljevanja mnogi propadli, marsikaj pa je še v uporabi. Številni objekti so obnovljeni. “V prihodnje bo za kulturno dediščino na voljo nekaj več denarja, toda nikoli ga ni dovolj,” pravi. “Dediščino varujejo predvsem tisti, ki jo nosijo v srcu, zlasti lokalne skupnosti in lastniki.”

Dediščina Soče

Ko govorijo o vodi in dediščini, v Posočju ne morejo mimo Soče. Veliko pozornosti je pritegnila razstava v Tolminskem muzeju o Zgornjem Posočju v letih 1945-1947, ko je Soča kot mejna reka delila coni A in B. Avtorica Karla Kofol razkriva negotovost in dileme domačinov in poudarja, da preteklost ni črno-bela. V Kinogledališču so na ogled postavili dela domačih likovnih ustvarjalcev in tudi atraktivne lesene skulpture, ki jih je naplavila voda. Gledalec v njihovih oblikah prepoznava žabo, ribo, ptico ...

Domačine in obiskovalce so med drugim popeljali v Tolminska korita, ki vsako leto privabijo kar 45.000 ljudi, in v cerkev v Javorci, s katero občina Tolmin skupaj z ministrstvom za kulturo kandidira za znak evropske dediščine. Vodeni ogledi so potekali v ribogojnici Faronika, v tolminski čistilni napravi, predstavili so se potapljači, kajakaši ... Pri soustvarjanju sobotnega programa so sodelovale številne javne ustanove in najmanj 20 društev.

NEVA BLAZETIČ


Najbolj brano