• Svetniki treh občin iz dveh držav so včeraj prvič sedli skupaj, 
da bi, kot se je izrazil goriški župan, postavili temelje za 
skupno upravljanje tega območja.
    Svetniki treh občin iz dveh držav so včeraj prvič sedli skupaj, da bi, kot se je izrazil goriški župan, postavili temelje za skupno upravljanje tega območja.
    Foto: Mitja Marussig

Zidajo temelj za skupni razvoj

torek, 10. oktober 2017, 14:01

Predstavitev čezmejnih projektov Evropskega združenja za teritorialno sodelovanje EZTS Go Isonzo-Soča in čezmejno zdravstvo je včeraj združila svetnike občin Nova Gorica, Gorica in Šempeter-Vrtojba na prvi skupni seji. To naj bi bil temelj za tesnejše čezmejno sodelovanje.

NOVA GORICA > “Še pred 15 leti si ni bilo mogoče zamisliti, da bi se ti trije občinski sveti tukaj zbrali, ne le iz simbolnega vidika ali zaradi kakšnega pobratenja, pač pa, da bi začeli skupno upravljati nek teritorij. Danes se pogovarjamo o čezmejnem zdravstvu in o Soči, naš cilj je, da bi v prihodnjih letih govorili o skupnih projektih v infrastrukturi, ekonomiji, turizmu. Danes postavljamo administrativne temelje za skupno upravljanje s tem območjem. Odslej lahko rastemo le skupaj,” je goriški župan Rodolfo Ziberna prepričan, da je to prvi v nizu korakov še tesnejšega sodelovanja in skupnih projektov in naložb.

Kolesarske in peš poti ter zdravstvo

Tudi njegov novogoriški kolega Matej Arčon je menil, da je sploh prva skupna seja treh občin, ki pa so v dveh različnih državah, zgodovinska. Svetniki se namreč niso srečali le zato, da bi se seznanili s projektoma Čezmejni naravni park Isonzo-Soča in Vzpostavitev čezmejne mreže zdravstvenih storitev, za katera so občine oziroma EZTS Go dobile deset milijon evrov iz EU. Ker je EZTS Go čezmejni organ, ki bo izvajal naložbe v dveh državah z različnima zakonodajama, mora namreč pravno uskladiti postopke pri posamičnih naložbah, za kar ga morajo občinski sveti pooblastiti.

EZTS Go ima velik potencial

V okviru projekta Isonzo-Soča bodo izvedli skupno čezmejno mrežo peš in kolesarskih poti, vključno z brvjo čez Sočo, s čimer se bo oblikoval čezmejni urbani park in se bo povečala privlačnost območja za obiskovalce in turiste ter se nadgradile priložnosti za trajnostno mobilnost lokalnih prebivalcev. V okviru projekta Salute-Zdravstvo pa bodo vzpostavili skupne ekipe zdravstvenega osebja za oskrbo na področju duševnega zdravja, avtizma in fiziološke nosečnosti. Poskusno se bo ustanovil tudi Enotni center za naročanje slovenskih in italijanskih zdravstvenih ustanov.

EZTS Go v marsičem orje ledino in ima potencial še za bistveno več. “V delovanju EZTS Go vidim bistveno več, kot sta samo ta dva projekta, ki sta že sama po sebi dovolj velika. Seveda sta pomembna, ampak vzbujajo tudi zelo velika pričakovanja ljudi, da se zadeva ne sme ustaviti. Apeliram tudi na občinska vodstva, da tudi pri razvoju ostalih projektov vključimo čezmejno komponento od samega začetka,” je poudaril predsednik skupščine EZTS Go Robert Golob.

“Projekte morajo za svoje vzeti ljudje”

“Zelo pomembno se mi zdi, da občanke in občani z obeh strani začutijo te projekte, ki se bodo začeli izvajati, kot svoje. Smo tik pred zdajci. Pri projektu Isonzo-Soča bo prva faza izgradnja brvi čez Sočo, ostale trase so v fazi projektiranja,” je dejal Matej Arčon in dodal, da je bilo do zdaj veliko narejenega na skupščini EZTS Go in na operativni ravni. Dal je vedeti tudi, da se bodo trije občinski sveti po potrebi še srečevali.

“Smo pred resnimi izzivi”

O EZTS se govori že dobrih pet let, veliko časa so porabili, da so ga ustanovili in začeli z delovanjem, saj je novost v EU. Župan Občine Šempeter-Vrtojba Milan Turk se zaveda, da ljudje pričakujejo, da se bo končno kaj videlo tudi v naravi.

“Ta hip smo pred resnimi izzivi, da dva projekta, za katera smo dobili evropska sredstva, dejansko izpeljemo. Smo že precej daleč, je pa še veliko dela. Ko bosta izpeljana in ko bo opaziti rezultate, bodo ljudje razumeli, kaj je to EZTS in čemu je namenjen,” je dejal in dodal, da je treba obenem tudi znotraj EZTS že pripravljati načrte za naslednje finančne perspektive EU.

MITJA MARUSSIG


Povej naprej: