Brezdomec v vsak dom

V letošnje, običajno grenke zgodbe brezdomcev, so se vpletle tudi nekatere dobre. Koprsko zavetišče bo kmalu dobilo še en bivalni zabojnik, istrski brezdomci pa se s pomočjo strokovnih delavcev vključujejo v programe zaposlitve za ranljivo populacijo.

Golaž in polenta sta pričakala obiskovalce koprskega zavetišča za brezdomce, ki ga vodi Rdeči križ Koper. Foto: Vojko Rotar
Golaž in polenta sta pričakala obiskovalce koprskega zavetišča za brezdomce, ki ga vodi Rdeči križ Koper. Foto: Vojko Rotar

ISTRA > Koliko natanko je brezdomcev v Istri ali Sloveniji, ne ve nihče. Po nekaterih ocenah je v Sloveniji med 2760 in 6700 ljudi brez strehe nad glavo. Številka niha in tista nižja je narejena zgolj na podlagi programov, ki jih sofinancira ministrstvo, saj v te programe niso vključeni vsi brezdomci.

Prav tako nimajo vsi brezdomci kot naslov stalnega bivališča prijavljen naslov centra za socialno delo, kar je pogoj za pridobitev denarne socialne pomoči.

od 2760 do 6700 brezdomcev živi v Sloveniji

Po anketah, izpeljanih med letoma 2005 in 2014, so brezdomci bili (in še zmeraj so) v veliki večini moški (83 odstotkov), stari od 17 do 77 let, v povprečju pa 42 let. Polovica jih je imela zaključeno srednjo, 42 odstotkov pa osnovno šolo. Največ je bilo samskih in nikoli poročenih (54 odstotkov), druga največja skupina pa so bili ločeni (29 odstotkov). Nekaj manj kot polovica (44 odstotkov) brezdomcev je imela otroke. Velika večina (83 odstotkov) je bila v preteklosti že kdaj zaposlena, v povprečju pa so imeli nekaj več kot dvanajst let delovne dobe.

Zgodbe, ki jih pišejo istrski brezdomci, imajo podobno nesrečne odtenke. Ločitve, izgube služb, alkohol, prepovedane droge so jih odpeljali na cesto, pod milo nebo. Nekateri zmorejo korak do zavetišča in centra za socialno delo, drugi ne. A dobre novice živijo. Rdeči križ Koper je obstoječi program nadgradil s stanovanjsko podporo za brezdomne. V mestnem jedru Kopra so najeli bivalno enoto, v kateri lahko biva štiri do pet oseb. Mojca Klun, vodja koprskega zavetišča, dodaja, da bodo kmalu dobili še eno stanovanjsko enoto, v kateri se bo lahko nastanilo pet brezdomcev, pripravljenih, da se osamosvojijo. Mestna občina Koper jim je tudi omogočila, da od 1. oktobra dalje zavetišče deluje skozi ves dan in uporabnikom zavetišča ni treba zapustiti.

Piranska zgodba temelji predvsem na uspešnih projektih, ki jih izvajajo v programu Kažun pod okriljem piranskega centra za socialno delo. IngridLičen, vodja Kažuna,izpostavlja delovno aktivacijo uporabnikov in njihovo socializacijo, kar jim navsezadnje omogoča Kažunova njiva nad Piranom in tamkajšnji kurnik, v katerem leže jajca 20 kokošk. Tam so še ustvarjalne delavnice in vključevanje prostovoljcev. Stanovanjske enote, s katero bi lahko naredili še en korak naprej, pa še ni na obzorju.

ALENKA PENJAK


Najbolj brano