Burja poškodovala rastlinjake
Istra
21. 01. 2017, 06.00
Posamezni pridelovalci zelenjave ocenjujejo, da imajo tudi do 15.000 evrov škode. “Gre za opozorilo narave,” meni direktor Kmetijske zadruge Agraria Robert Fakin, ki poudarja, da bo treba rastlinjake v prihodnje graditi v bolj zavetrnih legah.
Robert Fakin, direktor Agrarie, si ogleduje škodo v rastlinjaku,
kjer je potrgalo prekrivno folijo. Foto: Zdravko Primožič/Fpa
KOPER
> “Precej je potrgalo, burja je bila res huda,” je o škodi, ki je nastala med divjanjem vetra v torek in sredo v njihovem centru Purissima na Škofijah, povedal Robert Fakin, direktor Kmetijske zadruge Agraria. Škodo imajo na dva tisoč kvadratnih metrih površin, pri čemer jim je na treh rastlinjakih povsem ali delno odneslo prekrivno folijo, nekoliko jim je poškodovalo tudi konstrukcijo in potrgalo električne kable. Trenutno še seštevajo škodo, a je je po grobi oceni za 15.000 evrov. Večji del zneska jim bo predvidoma povrnila zavarovalnica.
V Agrarii hitijo s popravilom poškodovanih rastlinjakov, da ne bi zamudili s pripravo terena za nadaljnjo proizvodnjo. V rastlinjakih bodo zdaj začeli z gojenjem solate, paradižnika (grapolo), melon, lubenic in jagod, poskusno se v sodelovanju s primorsko univerzo lotevajo tudi novih sort.
“Burja je bila res ekstremna, tako da se ni bilo mogoče zaščititi, in večina pridelovalcev v Istri je utrpela škodo,” izpostavi predsednica zadruge Jožica Bolčič. “Škode imamo od deset do 15.000 evrov,” ocenjuje tudi pridelovalec Bruno Peroša iz Nove vasi. Burja mu je odkrila deset folij na rastlinjakih in tudi poškodovala njihovo konstrukcijo. “Nihče nam noče več ničesar zavarovati, tudi ne računam na pomoč države, do zdaj nam še nikoli ni nič dala,” potarna. Črnogled je tudi glede poziva Zadružne zveze Slovenije, da bi priskočili na pomoč istrskim kmetom, ki jih je prizadela silovita burja “Odvisni smo sami od sebe, vztrajali bomo, dokler bomo pač lahko,”še pripomni.
“Mi smo jo kar v redu odnesli, veliko je odvisno od mikroklime, pa seveda tudi od kvalitete konstrukcije rastlinjakov,” papove Egidij Markežič, ki ima v Parecagu in v sečoveljski dolini 20 hektarjev zemljišč. Sam tako ni imel škode na rastlinjakih, pač pa mu je zaradi nizkih temperatur pozebel predvsem radič. “To je pač tveganje v tej dejavnosti,” se nič ne pritožuje sogovornik in doda, da se je druga zelenjava, na primer, por in ohrovt, še kar ohranila.
NATAŠA ČEPAR