Je za vse kriva politika?

“V Sloveniji smo glede zaupanja v sodstvo na repu Evrope,” je na razpravi o vlogi sodstva v pravni državi dejal Matej Avbelj z Evropske pravne fakultete v Novi Gorici. “Po evrobarometru iz aprila letos sodstvu zaupa 16 odstotkov Slovencev.”

PORTOROŽ > Z razpravo o vlogi sodstva so včeraj v Portorožu začeli dneve slovenskih pravnikov. Matej Avbelj je, kot edini za omizjem, ki vlogo sodstva in pravosodja kot predavatelj opazuje “od zunaj”, dejal: “Moj vidik je kritičen ali zelo kritičen.” Prva težava je po njegovem že v tem, da v Sloveniji ne znamo spoštovati institutov pravne države. “Mene ne zanima pravo, ki je v knjigah, ampak kako deluje v praksi,” je dejal in dodal, da ga kot mladega človeka skrbi, kako počasi napredujejo zadeve na tem področju.

V zaporu so tisti, ki se jim je politika odpovedala

Na retorično vprašanje, komu ustreza šibka pravna država, si je Avbelj odgovoril, da šibka pravna država pomeni močno mafijo. “Zaupanje v pravne institucije je stvar avtoritete prava. V pogojih vsesplošnega nezaupanja govorimo tudi o razkroju avtoritete. To je težko pozdraviti, a nekje je treba začeti,” je bil neposreden. Po njegovem je treba spremeniti način imenovanja sodnikov in ključne nadzorne mehanizme.

Priznanja pravnikom

Priznanje Zveze društev pravnikov za življenjsko delo je letos prejel dr. Jože (Joseph) Štraus. Rodil se je v Trstu, po maturi na mariborski gimnaziji pa je pravo študiral na ljubljanski pravni fakulteti. Predaval je praktično po vsem svetu, ima vrsto nazivov, ukvarja pa se predvsem s področjem intelektualne lastnine. Priznanje pravnik leta je prejel dr. Andrej Ekart, priznanje mladi pravnici dr. Verena Rošic Feguš, priznanji za delo v zvezi ali njenih članih pa Janja Roblek in Borut Sešek.

Če želimo v sodstvu najboljše ljudi, jih je treba tudi dobro plačati. V Sloveniji se morajo sodniki ukvarjati z vsemi mogočimi papirji. Star birokratski sistem, neustrezni prostori, oprema in delo v sistemu open office pa so stvari, ki nimajo ničesar s politiko, je opozoril Avbelj. “To bi morala opraviti sodna veja oblasti,” je dodal. Jasno je, da gre politiki za moč in oblast, stanje, kakršno je, pa je v interesu vseh. Na besede o uspehu pravosodja, ki je uspelo spraviti za zapahe nekatera znana imena iz razvpitih primerov pa je Avbelj dejal: “V zaporu so padli politični angeli, ki se jim je politika odpovedala.”

Odločitve morajo spoštovati vsi

“V pravni državi se odločitve sodne oblasti spoštujejo, spoštovati jih morajo vsi,” je že v uvodnih besedah povedala predsednica ustavnega sodišča Jadranka Sovdat. Da bi sodna oblast lahko uveljavljala svojo vlogo, mora biti v prvi vrsti izpolnjen pogoj neodvisnosti. Nujne bi bile spremembe ustave glede imenovanja sodnikov in njihove razrešitve, vendar se politika s tem ne strinja. “Vse tri veje oblasti so si enakovredne, kar se mora odražati na vseh ravneh, tudi simbolni,” je dejala Sovdatova in dodala, da ostali dve veji sodne sploh ne jemljeta kot oblast, ampak kot nekakšen privesek.

Predsednik vrhovnega sodišča Damijan Florjančič se je vprašal, v čem naj bi bila vloga slovenskega sodstva drugačna kot v ostalih civiliziranih državah. Sodelovanja med tremi vejami oblasti je po njegovem premalo, ostali dve veji pa sodstvu ne prepuščata pravic, ki bi jih moralo kot tretja veja imeti. Pri upravljanju s kadrovskimi viri, vključno z izobraževanjem, sodstvo sodeluje samo delno. Pri zaposlovanju sodnikov je vloga politike izrazita. Zaposlovanje ostalega sodnega osebja je sicer v rokah sodstva, ki pa je omejeno z denarjem. O proračunski neodvisnosti sodstva ni govora. Florjančič je opozoril še na delitev na pravosodno upravo, ki je v pristojnosti ministrstva, in sodno, ki je v pristojnosti sodstva. Paziti morajo, da ne bi prehajali meja med obema, sporno pa se mu zdi, da je v pristojnosti ministrstva tudi izobraževanje.

Nekdanji generalni tožilec Zvonko Fišer je dejal, da bi vendarle morali zagristi v način imenovanja sodnikov v parlamentu, saj ima v Evropi takšen sistem le še Švica, vendar tam zaradi dolge tradicije s tem nimajo težav. Sicer pa naj politika jasno pove, da sodnikov ne bo spustila iz rok. “Pravosodje ima samo en resen problem in ta problem se imenuje politika,” je dejal Fišer in dodal, da se napetost med politiko in sodstvom stopnjuje. “Ne sprejemam kritik, da je naše pravosodje zanič.” Fišer je ob tem še dodal, da so šefi Merkurja, Vegrada, Istrabenza in še nekateri drugi tam, kamor sodijo, kar je zasluga sodstva, policije in tožilstva. Nezaupanje v sodstvo pa je po njegovem ustvarila politika, tudi ob pomoči medijev.

Vrhovni sodnik Erik Kerševan pa je zadeve obrnil na glavo: zanesljivo ni vloga sodstva, da zmaga na natečaju popularnosti in si za to niti ne kaže prizadevati. Gre za zaupanje v nepristransko in strokovno delo. Dejstvo je, da imajo v Sloveniji vse državne institucije nizek ugled. Vloga sodstva je reševanje sporov, drži pa, da čas reševanja vpliva na marsikateri vidik.

SILVA KRIŽMAN

---