Kdo je optantom nakazoval denar?

Predstavniki optantskih organizacij se bojijo, da za izplačili domnevnih odškodnin njihovim članom stoji kriminalna združba. Prejeli so denar, do katerega so jim s “pravnimi nasveti” pomagali neznanci in naj bi predstavljal nadomestilo za popravo krivic v povojnem obdobju. A v Sloveniji zanikajo kakršnakoli izplačila.

KOPER, TRST>Zgodba je nenavadna, saj o njej uradni organi ne vedo praktično ničesar. V središču zadeve je več kot tisoč italijanskih optantov, ki so v zadnjem letu in pol na svoje račune dobili nekaj tisoč evrov. Po njihovih izjavah naj bi to bila odškodnina za prestano gorje, ki jim ga je zadal komunistični režim v Jugoslaviji oziroma odškodnina za čas, ko so po odhodu s svojih domov morali živeti v begunskih centrih. A slovenski državni organi zanikajo, da bi slovenska sodišča ali kakšni drugi organi italijanskim beguncem, ki so zapustili ozemlje, ki je po drugi svetovni vojni pripadlo Jugoslaviji (in nato Sloveniji), prisodila kakršnokoli odškodnino. “Ministrstvo za pravosodje ni seznanjeno z nobenimi sodbami slovenskih sodišč na podlagi kakšnega novega zakona, ki bi določale odškodnine optantom zaradi 'komunističnega nasilja'. Glede zakona o popravi krivic pa kaže izpostaviti, da je komisija vlade RS za izvajanje omenjenega zakona nekaj vlog t. i. optantov že obravnavala in jih, ker jim je bil status urejen že s Pariško mirovno pogodbo iz leta 1947, zavrgla,” so na naša vprašanja o morebitnih slovenskih odškodninah za optante odgovorili na ministrstvu za pravosodje.

Zakon o popravi krivic se uporablja od leta 1997, po njem pa se zaradi protipravne povojne usmrtitve ali obsodbe v političnem kazenskem postopku ali upravno kazenskem postopku, povzročenem v obdobju 1945-1990, plača odškodnina tem osebam ali njihovim svojcem. O statusu in pravici do odškodnine odloča dvanajstčlanska komisija vlade RS za izvajanje Zakona o popravi krivic.

Prejšnji mesec je sodišče za človekove pravice v Strasbourgu zavrglo pritožbo italijanskih optantov, ki so od italijanske države zahtevali odškodnino za zaplenjeno premoženje na ozemljih, ki so po letu 1945 pripadla Jugoslaviji. Gian Paolo Sardos Albertini, ki je v imenu optantov vodil pravde po italijanskih sodiščih (vsa po vrsti so zavračala njihove zahteve), je potem, ko je izčrpal pravna sredstva doma, pred enim letom vložil pritožbo v Strasbourg. Od tam so mu odgovorili, da njihove pritožbe ne bodo vzeli v obravnavo, ta odločitev pa je tudi pravnomočna in se proti njej ne morejo več pritožiti.

Massimilianu Lacoti, predsedniku Unije Istranov, se zdi zgodba neverjetna in jo je povezal finančnimi kriminalnimi združbami: “Našim članom svetujemo, da ne zaprosijo za omenjene odškodnine. Če so jih že dobili, pa naj jih ne zapravijo, saj bo Slovenija morda zahtevala denar nazaj zaradi goljufije.” V dokumentih, ki so jih posamezniki, ki so zahtevali odškodnine, podpisovali, je tudi odstavek, ki govori, da podpisnik potrjuje, da je po zakonskih normah upravičen do odškodnine. To zelo skrbi predstavnike optantov, ki so tudi sami, prek italijanskih odvetniških pisarn, vložili zahtevke za odškodnine, a so jih slovenski organi zavrnili.

Zato je Unija Istranov že septembra, ko smo o tem pisali tudi v PN, sumljivo dogajanje in neznance prijavila policiji. Slovenija bi namreč od naslovnikov lahko zahtevala vračilo denarja zaradi lažnega pričanja, provizije, ki so jih optanti plačali za posredovanje, pa bi ostale v žepih neznancev, ki so se predstavljali kot predstavniki slovenskih odvetniških pisarn. A o slednjih vsaj v slovenski Istri nihče ne ve ničesar. Preiskava tržaške policije pa se v tem obdobju prav tako ni premaknila iz mrtve točke. Vseeno kaže na to, da je bila na delu kriminalna združba, a pridih nenavadnosti v tej zgodbi še povečuje dejstvo, da optanti, ki so že dobili odškodnine (skupen znesek naj bi se po neuradnih informacijah gibal okrog 700.000 evrov), s posredniki doslej niso imeli slabih izkušenj.

DENIS SABADIN

---