Odvetniki Türkovih: Ni javnega interesa za rušitev objektov

Družina Türk je nepremičnino v Sečovljah kupila v dobri veri, da je namembnost zemljišča stavbna, območje pa po dejanski rabi že leta ne predstavlja več kmetijskih zemljišč, menijo v odvetniški pisarni Pirc Musar, ki zastopa Türkove. Kot dodajajo, ni podan javni interes za vzdrževanje več desetletij pozidanega zemljišča niti za rušitev objektov.

LJUBLJANA > Saga v zvezi s črno gradnjo družine Türk na Parecagu je dobila novo poglavje. Kot je v ponedeljek poročala Televizija Slovenija, je država zdaj od Türkovih denar za stroške predvidenega rušenja zahtevala vnaprej. Ker zahtevanega zneska 30.000 evrov, ki ga je predvidel pooblaščeni gradbinec, niso plačali, pa je gradbeni inšpektor finančni upravi predlagal prisilno izterjavo. Prisilna izterjava še ni končana, trenutno je izterjane okoli tri četrtine zneska, so za TV Slovenija povedali na gradbeni inšpekciji.

Na poročanje javne televizije so se danes v imenu Türkovih odzvali v Odvetniški pisarni Pirc Musar & partnerji, kjer so poudarili, da so Türkovi zemljišče, na katerem so gradili, kupili v dobri veri, torej s potrdili občine, da je namembnost zemljišča stavbna, temu primerna je bila tudi cena zemljišča. “Vse okoliščine, poznane Türkovim, so govorile v prid dejstvu, da so lastniki stavbnega zemljišča,” so zapisali.

Nenazadnje sta bila za celotno zemljišče plačana tako komunalni prispevek kot tudi odškodnina za spremembo namembnosti, a kljub vsem izpolnjenim pogojem v grafičnem delu prostorskih aktov Občine Piran ni bil izveden ustrezen popravek statusa zemljišča, kar danes Türkovim onemogoča legalizacijo zgrajenih objektov, so opozorili v odvetniški pisarni. Po njihovem sta pojasnili Upravne enote Piran in Občine Piran, da pride s spremembo lastništva zemljišča, katerega del je po parcelaciji tudi zemljišče Türkovih, do spremembe namembnosti iz stavbnega v kmetijsko zemljišče, “povsem nelogični in pravno nevzdržni”.

Kot so dodali, so v neposredni bližini zemljišč Türkovih, celo na delu nekdaj enovitega zemljišča bivše lastnice, danes na podlagi novega gradbenega dovoljenja gradi sosed, pri čemer gre za povsem istovrstno zemljišče, kot je zemljišče Türkovih. Poleg tega območje, na katerem stojijo sporni objekti, po dejanski rabi že več desetletij ne predstavlja kmetijskih zemljišč, saj stojijo v okolju, ki je izrazito urbano poseljeno, v neposredni bližini pa se nahaja vrsta stanovanjskih objektov, nekateri tudi z urejenimi bazeni.

Rušenje objektov predstavlja zadnji ukrep, ki ga država lahko uporabi, so prepričani v odvetniški pisarni Pirc Musar. Ne glede na dejstvo, da so bila pri sami gradnji zaznana manjša odstopanja od vsebine gradbenega dovoljenja, pa so spremembe ali izdaja novih gradbenih dovoljenj namenjena prav takšnim sanacijam.

Kot so še poudarili, javni interes na vzdrževanju statusa več desetletij pozidanega zemljišča nikakor ni podan, kot tudi ni podan javni interes za rušitev dveh objektov, ki sta obkrožena z vsaj desetimi drugimi, ki ne za piransko občino ne za inšpekcijo niso problematični.

STA

---