Piramidalnih cipres ne sadijo več

Komunala Izola je lani skupaj z občino začela projekt “Izola, zeleno mesto”, ki predvideva 64 novih dreves. Doslej so jih zasadili 43, ob tem pa opozarjajo, da imajo drevesa v urbanem okolju bistveno slabše pogoje kot v naravi. Zato morajo vseskozi skrbeti zanje, pogosto pa tudi odpravljati napake, ki so jih pri sajenju dreves naredili v preteklosti.

Pred 35 leti so drevesa v  Ulici IX. Korpusa  posadili preblizu 
blokom. Vprašanju, katere drevesne vrste so primerne za  
takšno območje, so  posvetili premalo pozornosti.    Foto: Mirjana Cerin
Pred 35 leti so drevesa v Ulici IX. Korpusa posadili preblizu blokom. Vprašanju, katere drevesne vrste so primerne za takšno območje, so posvetili premalo pozornosti.  Foto: Mirjana Cerin

IZOLA > “Neprimerne lokacije zasaditve in neustrezna skrb v preteklosti botrujeta temu, da nekatera drevesa povzročajo škodo na javni infrastrukturi in imetju občanov,” pojasnjujejo v Komunali.

Pogrešajo botanike in kompetentne vrtnarje

V Ulici IX. Korpusa v Livadah že od začetka avgusta obrezujejo in sekajo 35 let stare cedre in borovce, ki so bili bodisi posajeni preblizu blokov bodisi so s koreninami poškodovali dostope do blokov in kanalizacijo ter ogrožali plinske cevi.

V civilni iniciativi, ki so jo ustanovili prav ob odstranjevanju dreves v Ulici IX. Korpusa, istrske občine in komunalna podjetja pozivajo k bolj premišljenemu sajenju novih dreves. Obenem jim predlagajo, naj v svojih vrstah zaposlijo botanika ali kompetentnega vrtnarja, ki bi jim svetoval glede primernih drevesnih vrst na različnih lokacijah. “Po Izoli in drugih istrskih občinah smo opazili, da ob novogradnjah sadijo iglavce, ki imajo zelo dolge in močne korenine, s katerimi lahko uničijo celo beton,” svarijo v civilni iniciativi.

Različni prijemi za različna drevesa

V izolski Komunali pravijo, da različna drevesa terjajo različne prijeme. “Mladim pinijam odstranjujemo spodnje veje, s čimer jih ojačamo in jim omogočimo, da rastejo. Starim pinijam po potrebi odstranjujemo posušene veje.” Kot primer obrezovanja navajajo obrezovanje primorskega hrasta ali črnike, ki je v velikem številu posajen na parkiriščih v Livadah. “Ker se zelo odzove na obrezovanje, obrezujemo samo sekundarne in terciarne veje, ogrodne pa le, če so v napoto.”

Platanam, okrasnim kostanjem, brestom in topolom krajšajo ogrodne veje, da ne zrastejo previsoko. Borovcem in cedram krajšajo veje in vrhe, če je to potrebno. Lipe obrezujejo na tri do pet let, odvisno od bujne rasti posameznih dreves. Poudarjajo še, da v zadnjih letih ne sadijo več piramidalnih cipres, ker pri občutljivih občanih povzročajo alergije. MC


Najbolj brano