Podoba obalne ceste skozi oči domačinov

Bi lahko ljudje soodločali, kako bo, denimo, urejeno območje obalne ceste med Koprom in Izolo? V Kulturno izobraževalnem društvu Pina verjamejo, da je to mogoče, poudarja Borut Jerman: “Želimo slišati, kakšne so potrebe prebivalstva ter jih prebuditi, da se bodo začeli zavedati pravice do soodločanja.”

Koprska in izolska občina bosta izpeljali tudi javni razpis za 
urejanje območja obalne ceste. Foto: Tomaž Primožič/Fpa
Koprska in izolska občina bosta izpeljali tudi javni razpis za urejanje območja obalne ceste. Foto: Tomaž Primožič/Fpa

KOPER > Prvi korak k takšnemu soodločanju ali participatornosti, o kateri se že nekaj let veliko govori, na Primorskem pa jo pri oblikovanju proračuna izvajata občini Ajdovščina in Ankaran, je delovna skupina Stičišča Iskra že storila.

Na podlagi dobre prakse izdelave Trajnostne urbane strategije je pregledala lokalne in regijske strategije ter zakonodajo, analizirala je tudi obstoječe politike in postopke, predvidene za načrtovanje ureditve obalne ceste. Ta pet kilometrov dolg del slovenske obale je tudi ena od prioritet razvojnega programa za Južnoprimorsko regijo 2014-2020.

Naslednji korak je sledil pred dvema dnevoma, ko so k sodelovanju povabili vse zainteresirane nevladne organizacije, da bi skupaj razmislili o ukrepih, ki bi zagotavljali vključevanje civilne družbe v vse faze urejanja obalne ceste. Nevladne organizacije imajo veliko znanja o trajnostni mobilnosti med obalnimi mesti, sonaravnemu turizmu, delovanju športnih društev in okoljevarstvenih vidikih.

Območje obalne ceste ponuja prebivalcem obalno-kraške regije izjemne možnosti za boljšo kakovost življenja, zato pričakovanja, naj bodo posegi na njej domačinom primerni, prijetni in prijazni, niso odveč.

“Na območje obalne ceste želimo vključiti pilotni projekt za spodbuditev skupnostnega odločanja o bodoči ureditvi tega prostora,” poudarja Borut Jerman.

Postopek bo potekal pod mentorstvom Senke Šifkovič Vrbice s Pravno-informacijskega centra nevladnih organizacij - PIC, in sicer v sklopu projekta Dovolj za vse - Skupnostno upravljanje z življenjskimi viri, ki ga izvajajo organizacije Umanotera, PIC in društvo Focus http:www.dovoljzavse.si. “Prebivalce bi radi privabili k soustvarjanju vsebin na obalni cesti,” pravi Senka Šifkovič Vrbica. A okolje nima izkušenj s participatornimi metodami oziroma s soodločanjem, zato bi bilo treba občane pripraviti na nove prijeme in jih navaditi, da takšno delovanje koristi vsem, je dodal Jerman. Če bi bile rešitve, ki prihajajo iz ljudskih ust, zapisane tudi v pogoje razpisa, ki bo prej ali slej pocukal stroko za rokav in jo povabil, naj razmisli o vsebinah na obalni cesti, pa bi bilo to domala vrhunec participatornosti ali soodločanja.

ALENKA PENJAK


Najbolj brano