• O primeru piranske sodnice se mora zdaj izreči disciplinski 
tožilec pri vrhovnem sodišču.
    O primeru piranske sodnice se mora zdaj izreči disciplinski tožilec pri vrhovnem sodišču.
    Foto: Lea Kalc Furlanič

Za piransko sodnico so predlagali disciplinski ukrep

sreda, 13. september 2017, 14:32

Predsednica koprskega okrožnega sodišča je po tem, ko je piranska sodnica Tina Benčič podala pisna pojasnila glede medijskih očitkov, da je njena hiša črna gradnja, zanjo predlagala uvedbo disciplinskega postopka.

PIRAN > Darja Srabotič, predsednica Okrožnega sodišča v Kopru, pod katerega pristojnost sodi tudi piransko okrajno sodišče, je disciplinskemu sodišču pri vrhovnem sodišču podala pobudo za uvedbo disciplinskega postopka proti piranski sodnici Tini Benčič. Mediji so prejšnji mesec poročali, da za hišo, ki sta jo v Vinjolah zgradila Benčičeva in njen mož, obstaja sum, da je črna gradnja. Pristojna inšpekcija pa kljub prijavi tega več let še ni preverila.

O ukrepu bo odločal disciplinski tožilec

Srabotičeva je disciplinsko sankcijo predlagala v skladu z zakonom o sodniški službi, po kateri se ta ukrep lahko izreče sodniku, ki je kršil sodniške dolžnosti ali je s svojim ravnanjem kršil ugled sodniškega poklica. O pobudi bo odločal disciplinski tožilec pri vrhovnem sodišču. “Zaradi narave tega postopka, v katerem je javnost izključena, drugih informacij ne moremo posredovati,” so sporočili iz piranskega sodišča.

Dodali so še, da so mediji namigovali, da se takšna gradnja in postopanje inšpekcijskih organov dovoljujeta, ker gre za sodnico in zaradi njenih povezav z zaposlenimi na Občini Piran, zato so tožilstvo pozvali, da to preveri in, če je potrebno, ukrepa.

Hiša piranske sodnice Tine Benčič se je v medijih znašla tudi zato, ker Benčičeva pri svojem delu odloča o deložacijah - med drugim jo je odredila v razvpitem primeru Zlatke Olah, ki je svoje stanovanje izgubila zaradi neplačenega dolga, v višini zgolj nekaj tisoč evrov.

Inšpekcija: stari primeri niso prioritetni

“Postopek gradbene inšpekcije v zvezi s prijavo o domnevno nedovoljeni gradnji na kmetijskem zemljiš ču, ki jo je v letu 2011 podal sklad kmetijskih zemljišč in gozdov, še ni bil uveden, za kar obstoji več razlogov,” so primer Benčičeve začeli pojasnjevati na inšpektoratu za okolje in prostor. Eden od razlogov, da primera še niso obravnavali, je ta, da glede na veliko število prijav, ki jih inšpektorat prejme o domnevno nedovoljenem izvajanju gradbenih del, inšpektorji ne morejo sproti opraviti nadzora nad vsemi. V skladu s tem so prioritete pri delu gradbene inšpekcije določene s kriteriji, po katerih glede posameznih zadev uvajajo inšpekcijske postopke. Ker gre v obravnavanem primeru za starejšo stavbo, grajeno pred letom 1992, postopek gradbene inšpekcije še ni uveden, saj so ena od prioritet objekti, ki se gradijo zdaj.

NATAŠA ČEPAR


Povej naprej:

 

Mnenja