• Na okrogli mizi so sodelovali (z leve): Tomaž Pavlin, Milan 
Pahor, Jože Pirjevec, Lucijan Pelicon, Borut Klabjan in Rado 
Pišot.
    Na okrogli mizi so sodelovali (z leve): Tomaž Pavlin, Milan Pahor, Jože Pirjevec, Lucijan Pelicon, Borut Klabjan in Rado Pišot.
    Foto: Denis Sabadin

Zgodovinarji o Sokolu v Trstu in na Primorskem

četrtek, 20. april 2017, 18:36

Precej zanimivih in manj znanih dejstev so nanizali udeleženci včerajšnje okrogle mize o vlogi in pomenu Sokola v Trstu in na Primorskem. Strinjali so se, da je imel bistveno vlogo pri narodnem prebujenju tržaških Slovencev.

KOPER > Na pobudo Društva Tigr in Združenja protifašistov, borcev za vrednote NOB in veteranov Koper je Inštitut za zgodovindenske študije Znanstveno-raziskovalnega središča Koper organiziral okroglo mizo, na katerem so sodelovali Tomaž Pavlin, Milan Pahor, Jože Pirjevec, Lucijan Pelicon, Borut Klabjan in Rado Pišot. Osvetlili so vlogo te organizacije od njenih začetkov sredi 19. stoletja do njenega razmaha konec avstro-ogrske vladavine v naših krajih, obdobja med obema vojnama, ko jo je kralj Aleksander izrabil za svoje cilje, njenega položaja v drugi svetovni vojni, vse do razpusta in poskusov njene oživitve po osamosvojitvi Slovenije.

“Romantika, nacija, telo, to so bila izhodišča, na katerih so slonele tovrstne pobude, ki so na slovensko ozemlje prispele sredi 19. stoletja,” je svoj prispevek začel Jože Pirjevec. S temi idejami so se tudi pripadniki nižjih slojev angažirali v patriotsko akcijo.

Tomaž Pavlin, ki se na Fakulteti za šport ukvarja z zgodovino športa, je poudaril izvirnost tega gibanja v slovenskem prostoru. Prvotno je bilo namenjeno najširšim množicam, a je kmalu doseglo tudi zavidljive tekmovalne rezultate. “Ni naključno, da so vse jugoslovanske olimpijske medalje do leta 1940 osvojili prav sokoli.”

Milan Pahor se je posvetil razvoju tržaškega Sokola, ki je bil ustanovljen 6. maja 1869. “To ni bilo samo telovadno društvo, temveč je bilo hkrati eden od stebrov narodnjaškega tabora. Organiziralo je izlete, plese, imelo čitalnice, razna združenja ... Med prvimi je vključevalo tudi ženske in otroke.”

Rado Pišot, direktor ZRS Koper, pa je potegnil vzporednice med nekdanjim pojmovanjem telesne kulture in aktivnosti ter zdajšnjim odnosom do telovadbe in športa.

Člani Sokola so bili v prvih vrstah tako Maistrovih prostovoljcev kot odpora proti okupaciji v drugi svetovni vojni, zato ni bilo presenečenje, da so bili ena od štirih ustanovnih skupin Osvobodilne fronte. Kljub temu pa povojna komunistična oblast ni dovolila obnove delovanja in jih je razpustila.

DENIS SABADIN


Povej naprej:

 

Mnenja