Z Balaševićem ne moreš odrasti (foto)

“Na ulici pristopajo k meni in mi pravijo, da so odrasli ob Balaševiću. Ampak glavna Balaševićeva ideja je, da se ne odraste,” se je sinoči v polnih Križankah nasmehnil kantavtor iz Novega Sada. Na eno najlepših koncertnih prizorišč, kakor ga je označil, se je panonski mornar po šestih letih vrnil s 17-člansko posadko.

Ženi Oliveri, ki je njegov nastop spremljala iz zaodrja, je 
posvetil več pesmi, tudi prav nič ovinkasto Olivero v predrugačenem aranžmaju. Foto: Andraž Gombač
Ženi Oliveri, ki je njegov nastop spremljala iz zaodrja, je posvetil več pesmi, tudi prav nič ovinkasto Olivero v predrugačenem aranžmaju. Foto: Andraž Gombač

LJUBLJANA > Na oder v Križankah, ki so zaradi pretežkega snega aprila lani še zmeraj brez strehe, je med zahajanjem dneva mladosti prvi prikorakal 64-letni Đorđe Balašević. Pozdravil je zbrane in s čedalje večjo tovarišijo okrog sebe pričel štiri ure dolg koncert. Po uvodni klasiki Priča o Vasi Ladački so se poskočni čardaši prepletali z udarnimi družbenokritičnimi pesmimi in nežnejšimi baladami s štiridesetletnega glasbenega popotovanja.

“Krivi smo mi”

Glas ljudstva je pritegnil zimzelenim Neki novi klinci, Provincijalka, Ne lomite mi bagrenje, D-moll, Lepa protina kći, Namćor (Ne volem), Ringišpil, Slovenska ... Zazvenele so tudi raritete, denimo Pa dobro gde si ti, Marina in odlomek slovitega zafrkljivega tanga U razdeljak te ljubim, v ostri Putuj Evropo (Krivi smo mi) pa je Balašević jezno ugotavljal, da za vojne grozote niso krivi primitivci, generali in brkati majorji, marveč “mi, ki smo molčali”.

Dialog klavirja

Zapel je tudi pesem Nevernik, v kateri opeva Banjaluko. Tam ne more gostovati, pravi: “Sporočajo mi, naj ne prihajam tja, saj da so prihranili kroglo zame. To je čudovita novica, jim pravim. No, ni čudovita novica to, da ste prihranili kroglo zame, ampak da niste izstrelili prav vseh.”

V nebo je pomahal pred kratkim umrlemu violinistu Ignacu Šenu, ženi Oliveri, ki je nastop spremljala iz zaodrja, pa je posvetil več pesmi - tudi prav nič ovinkasto Olivero v predrugačenem aranžmaju, ki je omogočil dinamičen dialog med pretanjenim klavirjem Aleksandra Dujina in prav tako blagodejnim hrupom veseljaških tamburašev - ti so na svoj račun prišli tudi med čisto novo Balaševićevo pesmijo Mala vidra s Begeja.

Kantavtor je svojo večno mladenko Olivero zvlekel na oder in ji poklonil košarico rož. Ne tako gromek aplavz pa je ob prihodu na oder požel njegov stari prijatelj, ljubljanski župan Zoran Janković, ki se je zatem občinstvu pokazal še v objemu s pevko Danijelo.

Druženje, na katerem so največ navdušenja pošteno požele odlične pesmi, je kantavtor zabelil še z duhovitimi komentarji in dovtipi, v katerih si je samoironično privoščil zlasti rodno depresivno Vojvodino - tam bolj kakor Depeche Mode uspeva “depreš mode”. Pozdravil je mariborske someščane, med pesmijo Bože, Bože pa predstavil izvrstne glasbenike in jim odstopil mikrofon. Poslovil se je kajpada ob zvonki trobenti v pesmi Odlazi cirkus, ki jo je bil leta 1980 posnel z bendom Rani mraz. ANDRAŽ GOMBAČ


Najbolj brano