Klavir je najboljši prijatelj

Glasbi predan nadobudni 15-letnik Izak Ban je lani s svojimi tekmovalnimi uspehi prejel naziv zlati pianist 2016. Zlato priznanje oziroma zlato plaketo je prejel tako na regijskem kakor na državnem Tekmovanju mladih slovenskih glasbenikov (TEMSIG), prvo nagrado pa tudi na mednarodnem tekmovanju Città di Palmanova ter drugo na mednarodnem Koroškem klavirskem tekmovanju.

PRELOŽE PRI LOKVI > Ta in druga visoka odličja je Izak Ban dosegel pod mentorstvom profesorice Tamare Ražem Locatelli, pri kateri je končal izobraževanje na Glasbeni šoli Sežana.

Izak, ki bo avgusta dopolnil šestnajst let, se je z glasbo velikega Mozarta seznanjal že v maminem trebuhu. Pri štirih letih se je zaljubil v klavir pri gospe iz Trsta, ki mu ga je kmalu velikodušno poklonila in na katerega Izak še danes predano igra. Zdaj stanuje v Ljubljani, saj obiskuje prvi letnik Konservatorija za glasbo in balet v razredu profesorice Lidije Malahotky Haas.

Rubriko Primorski glasbeni talenti pripravljamo v sodelovanju z Radiem Koper. V njej namenjamo prostor mladim primorskim glasbenikom, ki se ukvarjajo s klasično glasbo in pri svojem delu dosegajo opazne uspehe doma in na tujem. Gostja tokratne istoimenske rubrike v oddaji Glasbeni abonma, ki bo na sporedu drevi ob 20. uri, bo pianist Izak Ban iz Prelož pri Lokvi. V letu 2016 si je prislužil naziv zlati pianist z uspešno izvedenim tekmovalnim programom, ki ga je ekipa Radia Koper pod producentskim vodstvom Ksenije Kos posnela in ga bodo ob pogovoru z nadobudnim glasbenikom predvajali v oddaji.

“Sistem dela se je spremenil, imam precej več programa, ki ga moram naštudirati v enem letu, saj ga večkrat v letu zamenjamo,” pravi. “Tako se preizkusim v številnih različnih stilih, dodelam pa jih tudi na seminarjih.” Glede svoje priljubljene znamke klavirja je jasen: “Steinway je Steinway!” In če prav ta stoji na tekmovalnem odru, se Izak bolje počuti pred nastopom.

O rezultatih na tekmovanjih razmišlja objektivno in z veliko mero samodiscipline: “Glede na to, koliko in kako sem vadil, že vem, kakšen bo rezultat. Seveda je dober občutek zmagati, ni pa to nujno cilj; pomembneje je, da sem zadovoljen s svojim letnim delom. Tekmovanje je preizkus samega sebe.”

Po opravljenih izzivih se Izak rad sprosti tako, da pri klavirju ustvarja svojo glasbo. “Ne maram preveč zapisovati note, raje jih nosim v glavi. Zapisujem si oporne točke, nato pa improviziram.” Ustvaril je tudi že besedila; nedavno je napisal in uglasbil pesem Rad letel bi, ki je “molitev za lepo življenje”.

Kot pianist spremlja mladinski pevski zbor, v domači cerkvi pa rad sede za orgle. V prostem času veliko bere, zlasti velike klasike, kot sta William Shakespeare in Oscar Wilde. Iz literarnih del modro ugotavlja, da ostaja človek skozi stoletja v svojih primarnih lastnostih enak.

V šoli je Izak odličen, čeprav ima kot pianist veliko obveznosti, saj pogosto nastopa in tekmuje, pa tudi snemal je že v studiu. “Tisti mikrofončki zaznajo čisto vse. Na odru brez težav zakrijem napako že z naslednjo noto, v studiu pa ni tako, zato sem na snemanjih bolj živčen. Misel, da lahko večkrat ponoviš določen odsek, pa tudi ni vedno dobra, ker je nevarno, da potem ne daš takoj vsega od sebe. Na odru pa zlijem vso dušo v klavir.”

Ker pa klavir ni glasbilo, ki bi ga lahko prenašal s sabo, se je Izak začel učiti še harmonike in kitare, tako da je glasba resnično njegova stalna spremljevalka. Hvaležno se spominja svojih mentorjev v glasbeni šoli, na mojstrskih tečajih, v glasbeni skupini na osnovni šoli in drugod, ki so mu pomagali, da se njegova glasbena pot vzpenja. Seveda je na prvem mestu klavir in Izak razmišlja o nadaljnjem študiju na ljubljanski glasbeni akademiji kakor tudi v tujini.

HELENA FILIPČIČ GARDINA

---