Ljubezen v kolesju zgodovine

Pred 23. aprilom, svetovnim dnevom knjige, so pri Beletrini izdali nova romana priljubljenih sodobnih klasikov ter prvenec mlade pisateljice, ki pa že premore izbrušen slog: Drago Jančar se vrača v medvojni Maribor, Jonathan Franzen se sprašuje, kako ostati čist v času, ko je vse javno, Ana Schnabl pa se med drugim loteva različnih bolezni našega časa.

LJUBLJANA > Med knjigami, ki so le pol ure pred včerajšnjo predstavitvijo pripotovale iz tiskarne v Srbiji, največ zanimanja žanje novi roman “našega največjega živečega pisatelja”, kakor Draga Jančarja (1948) imenuje urednik Beletrine Mitja Čander.

Roman In ljubezen tudi je Jančar postavil v okupirani Maribor, med upornike v pohorskih gozdovih, v koncentracijsko taborišče in v povojni čas. Z njim se vrača v rodno mesto, kjer se godi že njegov sloviti roman Severni sij (1984). “Novi roman je neke vrste nadaljevanje Severnega sija, čeprav je takšno vzporejanje nehvaležno,” je dejal Čander.

Ljubiti in preživeti

Pisatelj je najprej pojasnil, da z izdajo romana pri Beletrini ni izdal založbe Modrijan, s katero redno sodeluje že več let: “Ko je bil Maribor evropska prestolnica kulture, sem veliko nastopal tam in prijatelj Mitja Čander me je pri vsakem kozarcu vina neutrudno nagovarjal, naj napišem zgodbe, ki jih pripovedujem. Obljubil sem mu, obljube pa je treba držati. Knjiga je tu.”

Naposled zapisane zgodbe ga spremljajo že dolgo: “Sem iz Maribora in še zmeraj me imajo za Mariborčana, pa čeprav že dolgo živim v Ljubljani. Poznal sem ljudi, na katerih sem zasnoval like. Odraščal sem v povojnih letih, ko je bilo v Mariboru še čutiti nasilje.”

V večplastnem romanu raziskuje, ali je ljubezen možna tudi v času vojne, nasilja in prevzemanja oblasti: “Skozi poglavja se prepletajo zgodbe dveh moških in dveh žensk, ki zaidejo v kolesje zgodovine in skušajo ohraniti ljubezen, nekaj najglobljega, kar je med ljudmi, pa tudi dostojanstvo. In skušajo seveda preživeti.”

Ljubezen je dal že v delovni naslov, ki ga je zatem spremenil, a ga je urednica Špela Pavlič prepričala, naj kar ostane In ljubezen tudi, citat Byronovega verza. Vmes ga je vleklo proti drugemu naslovu: Niti v snu je verzu, ki ga je zapisal češki romantični pesnik Karel Hynek Mácha, prav tako citiran v romanu.

Sinoči je Jančar roman predstavil v Mariboru, drevi ob 19. uri pa se bo s Čandrom pogovarjal še na Noči knjige v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani.

Zreli in čisti

Včeraj so predstavili še knjižni prvenec Ane Schnabl (1985), novinarke in kritičarke, ki je zbirko kratkih zgodb Razvezani po besedah pisca spremne besede Aljoše Harlamova sestavljala počasi in premišljeno. “Vse novo v prozi se je najprej pokazalo v kratki prozi, šele zatem v romanu,” pravi kritik in urednik. Ugotavlja, da so literarni liki njegove vrstnice povsem drugačni od junakov kakšno desetletje starejše proze: “Distanca lika do sebe v Anini knjigi izgublja samoironično, mogoče celo zaničujočo ost. S pomočjo distance literarni liki razumejo sebe in se obenem približajo bralcu. Pomembno je tudi njihovo telo - je čuteče, zelo se odziva na dogajanje okrog sebe.”

Harlamov opozarja še na dobrodošlo vračanje sentimenta v literaturo, urednica Miljana Cunta pa dodaja, da je proza Ane Schnabl zrela, tako v jezikovno-slogovnem kakor idejno-tematskem smislu. Avtorica je pojasnila, da je naslov Razvezani izbrala, ker njeni liki stremijo k svobodi, pri čemer pa niso vselej uspešni. Lotila se je tudi bolezni današnjega časa, depresije, anoreksije, nevroze, pa tudi blažjih anomalij, malomeščanske dvoličnosti in podobnega.

Med slovenske bralce se vrača še sloviti ameriški pisatelj Jonathan Franzen (1959), eden glavnih gostov festivala Fabula leta 2010. Obsežen roman Čistost (Purity), ki je v angleškem izvirniku izšel predlani, je prevedla Polona Glavan: “To je knjiga o tem, kako ostati čist, kako ohraniti sebe v času, ko je vse javno, dosegljivo na spletu. Ali lahko izgineš, če se nimaš za del tega sveta?”

Kakor Jančar tudi Franzen prepleta zgodbe štirih likov, kritiki pa novega romana niso hvalili, kakor so prej Svobodo in zlasti Popravke, še dodaja prevajalka.

ANDRAŽ GOMBAČ

---