Najvišji priznanji slikarki in prevajalcu

Veliki Prešernovi nagradi za življenjsko delo gresta letos v roke likovne umetnice Metke Krašovec in prevajalca Aleša Bergerja. Za izstopajoče dosežke v zadnjih dveh letih pa bodo nagrade Prešernovega sklada podelili skladateljici Nini Šenk, multiinštrumentalistu in skladatelju Boštjanu Gombaču, pisateljici Mojci Kumerdej, skladatelju Mitji Vrhovniku Smrekarju, striparju Tomažu Lavriču ter arhitektom Leni Krušec, Tomažu Krušcu in Vidu Kurinčiču.

 Foto: Tamino Petelinsek/Sta
Foto: Tamino Petelinsek/Sta

LJUBLJANA > Metka Krašovec je druga slikarka v zgodovini, ki bo za svoj življenjski opus prejela veliko Prešernovo nagrado; pred štirimi leti je šla v roke ilustratorki Marlenki Stupica. Komisija je v utemeljitvi med drugim zapisala, da je Krašovčeva “neusahljivo ustvarjalna in najpomembnejša slovenska sodobna umetnica, ki ji je slovenska likovna kritika namenila zgodovinsko mesto takoj za Ivano Kobilco.”

“Vse moje delo je dnevnik”

Letošnja dobitnica Prešernove nagrade je pred leti v intervjuju, objavljenem v časopisu Pogledi, med drugim dejala, da slikarstvo zanjo ni poklic, ampak način življenja: “Vse moje delo je nekakšen dnevnik. Dnevnik tega, kar sem doživljala, občutila, videla, razmišljala, spoznavala skozi izkušnjo in v pogovoru z umetninami vseh obdobij in geografskih razsežnosti, ob branju literature, teorije in razmišljanj umetnikov. Vse našteto me je inspiriralo in mi dajalo moč in korajžo vztrajati na svoji poti. Ključno pa je bilo seveda življenje samo. Teme mojega slikarstva so tri: ljubezen, smrt in čudenje.”

Zase pravi, da je bila vedno motnja v sistemu. Tisto, kar bi nekateri videli kot slabost, sama razume popolnoma drugače, menjava stilov in tehnik je znak, da se umetnik razvije, da išče in se čudi. Pri svojem delu se nikoli ne ponavlja, nikoli ni bila pozorna na razvoj vizualnih teorij: od znamenitih rdečih slik Frančiškanske cerkve, postelje, obešenih plaščev, ki priklicujejo njihove lastnike, postelj, bolnišnične sobe do cikla glav, poimenovanega Prisotnosti, in serije pokrajin. Ključna v opusu Metke Krašovec je tudi risba, ki zanjo ni le priprava na sliko, marveč povsem avtonomen svet. V risbi gre, kot pravi, za zelo neposredno ustvarjanje, pri katerem ne ve, kaj bo na koncu nastalo.

Novi upravni odpor Prešernovega sklada, ki ga od lanskega leta vodi režiser in pisatelj Vinko Möderndorfer, je sprejel odločitev, da imen nagrajencev ne bo skrival do slovesnosti na predvečer slovenskega kulturnega praznika, kot je bilo v navadi v minulih letih. Nagrajence so razglasili včeraj v Moderni galeriji, ob tem pa predstavili ključne pripombe, ki bi jih veljalo umestiti v nov zakon o Prešernovi nagradi, ki je do 8. februarja v javni razpravi. Zavzema se za razširitev strokovnih komisij s sedanjih štirih na šest, vsaka bi predlagala po eno "veliko" in dve "mali" nagradi. Minister za kulturo Tone Peršak je ob včerajšnji naznanitvi nagrad pohvalil delo novega upravnega odbora, ki je v zelo kratkem času oblikovalo strokovne komisije, na podlagi presoje katerih je bil izoblikovan predlog za letošnje nagrajence.
Prešernove nagrade bodo že tradicionalno podelili 7. februarja na predvečer slovenskega kulturnega praznika, Prešernovega dne. Letošnjo osrednjo slovesnost bo režirala Neda R. Bric. Proslavo je naslovila po Prešernovem verzu Pevcu zmeraj sreča laže.

“Predstavnik prevajalskega plemena”

Prevajalec Aleš Berger je s svojo raznovrstno jezikovno dejavnostjo in s celostnim pogledom na jezik neprecenljivo obogatil slovenski umetnostni in kulturni prostor. “Njegov prevajalski opus je impozantno avtorsko delo. Prevajalsko umetnost, ki se še zdaj včasih otepa bremena anonimnosti, je povzdignil na raven javne ustvarjalne geste, posebej z nekaterimi najzahtevnejšimi prevodi, ki jih zmore le avtentičen jezikovni umetnik. Slovenskim bralcem je ponudil premišljene, briljantno izbrušene in duhovite prevode cele vrste ključnih avtorjev univerzalne književnosti,” je o Bergerjevem prevajalskem opusu v utemeljitvi nagrade zapisal Primož Vitez. Bergerjev prvi knjižni prevod nosi naslov Noč bliskov, izšel je leta 1974, v njem pa je natisnjen izbor iz nadrealističnih besedil. Po Bergerjevi zaslugi pa lahko v slovenščini med drugim prebiramo klasike kot so Breton, Beckett, Borges, Queneau, Lorca, Moliere in Prevert ... Veliko je prevajal tudi za gledališče, otrokom in mladim pa približal dogodivščine Asterixa in Tintina.

Za STA je povedal, da Prešernovo nagrado za življenjsko delo razume kot veliko zadoščenje za svoje delo, hkrati pa tudi kot širše priznanje prevajalskemu delu, ki je velikokrat potisnjeno ob rob, spregledano ali podcenjeno: “Nagrado tako z veseljem sprejemam kot Aleš Berger, pa tudi kot predstavnik številčnega in zelo koristnega prevajalskega plemena, ki se trudi, da v materinščini dobivamo dela, napisana v tujih jezikih.”

Nagrajenci Prešernovega sklada

Člani Prešernovega sklada so letos podelili vseh šest malih Prešernovih nagrad. Kar polovica jih bo šla v roke glasbenikov: prejeli jih bodo skladateljica mlajše generacije Nina Šenk za skladateljsko delo v zadnjih dveh letih, klarinetist, multinštrumentalist in skladatelj Boštjan Gombač za izjemen doprinos v preseganju meja med zvrstmi glasbe; za koncertni cikel z Big bandom RTV Slovenija in Koncertni atelje ter skladatelj Mitja Vrhovnik Smrekar za glasbeno-scenski opus zadnjih dveh let, še posebej za uglasbitev Shakespearovih sonetov. Za roman Kronosova žetev bo nagrado Prešernovega sklada prejela pisateljica Mojca Kumerdej, striparju Tomažu Lavriču jobodo podelili za stripovske objave minulih dveh let: izid trilogije Lomm in Tolpa mladega Ješue, arhitekti Lena Krušec, Tomaž Krušec in Vid Kurinčič pa bodo nagrajeni za upravno stavbo in VIP paviljon Nogometne zveze Slovenije, hišo na Golem in prenovo Linhartove dvorane Cankarjevega doma.

MAKSIMILJANA IPAVEC, STA


Najbolj brano