“Ne sprašujemo se, komu smo všeč”

Veterani domačega metala Noctiferia še zmeraj rohnijo, a so zadnje čase prijazni tudi do bolj občutljivih ušes - na novem albumu so zbrali enajst pesmi v akustični preobleki. Nastopajo po svetu in doma: če bo šlo vse po sreči, bodo 1. maja začeli krajšo turnejo po Kitajski, junija potujejo v Francijo, jeseni v Beograd ... Že jutri bodo nastopili v Ljubljani, sredi aprila pa v Kopru.

Noctiferia praznuje dvajsetletnico delovanja.   Foto: Alan Orlič
Noctiferia praznuje dvajsetletnico delovanja.  Foto: Alan Orlič

LJUBLJANA, KOPER> Jutri ob 20. uri bodo v ljubljanski Drami predstavili akustični album Transnatura, ki je pri založbi Nika najprej izšel na CD-ju, prav jutri pa bo še na dvojni vinilni plošči. Hrupnejši, električni, metalni bodo 14. aprila nastopili še v Centru mladih Koper (CMK).

Giani Poposki (vokal, tolkala), Igor Nardin (kitara, programiranje), Uroš Lipovec (bas kitara), Roman Fileš (kitara) in Dame Tomoski (klaviature) in Izolan Mathias Gergeta (bobni) so se k akustičnim glasbilom vrnili, potem ko jih je Jure Longyka povabil v oddajo Izštekani na Valu 202. Basist Lipovec, s katerim smo se pogovarjali, pravi, da so o tem razmišljali že prej: “A Juretovo povabilo je bilo resen povod, brca v rit. Prvi bendi, ki smo jih poslušali, so imeli tudi mirnejše pesmi. Recimo, Metallica je na vsako ploščo uvrstila tudi akustično balado. Pa tudi sicer smo se z glasbo povečini začeli ukvarjati na akustični kitari, torej gre za vračanje h koreninam.”

Dodaja, da so kot artističen bend hoteli napraviti dobro ploščo: “Zavedali smo se, da ne moremo ravnati kakor drugi bendi, ki elektriko preprosto zamenjajo z akustiko in morda tu pa tam dodajo še kak akord, a končni izdelek zveni dokaj podobno originalu. Pri nas je to bolj zapleteno, saj je naša glasba ekstremnejša in nimamo vokalista, ki poje - Giani ne poje tonsko, na neki način se bolj dere. To pa v izštekani verziji ne gre skozi.”

Ker jim je blizu zelo raznolika glasba, so se raje odločili za drugačno, slogovno čim bolj razvejano zbirko. “In čim manj metalsko! Na tej plošči slišiš vse mogoče, le metala in rokenrola ne. Še bluesa ni. Šli smo v swing, gypsy, ambientalno glasbo, etno ... V vse, iz česar črpamo navdih za metalsko glasbo.”

V studio so povabili več gostov, povečini akademsko šolanih glasbenikov. Člani Noctiferie so povečini samouki in ne znajo brati not - le klaviaturist Dame Tomoski študira na Akademiji za glasbo in je tudi pripravil aranžmaje za gostujoče glasbenike.

Kako pa so takšno zbirko sprejeli metalski verniki? “Kar dobro,” pravi Lipovec, “a moram dodati, da so nam 'true metalci' hrbet obrnili že pred desetimi leti - ker smo se po njihovi oceni preveč igrali, eksperimentirali, v glasbo vnašali elektronske elemente, etno momente ... To je bilo zanje že iskanje popularnosti in podobno, mi pa smo se takrat nehali spraševati, komu smo všeč, saj ti to samo jemlje energijo in zbega kompas. Če hočeš ustreči vsem, nisi več zvest sebi, izgubiš lastno identiteto. Rekli smo si, da bomo raje čim ustvarjalnejši in to, kar počnemo, skušati izpeljati na najvišji možni ravni, ne glede na mnenje občinstva. Raje kakor tekmi za uspehom se posvečamo ustvarjalnosti.”

Med akustičnimi koncerti v občinstvu opazijo tudi nove obraze, pravi: “Vidimo predvsem tiste, ki jim je naša glasba sicer pretežka, prehrupna. Zdaj prihajajo tudi glasbeniki, takšni in drugačni kulturniki ...”

Malce jim je le žal, da so pesmi za tovrstno predelavo izbrali le z zadnjih treh studijskih albumov, ne pa z vseh iz svojega opusa, s čimer bi še lepše praznovali dvajsetletnico delovanja, ki je sovpadla z novim albumom.

Zdaj že snemajo nove skladbe, o katerih pa je Lipovec skrivnosten: “Bo zelo zanimiv projekt, zlasti za naš prostor. Vendar o njem ne bi rad preveč povedal in ponovil napake, ki jo počnemo. Smo zelo neučakan bend in svoje ideje prehitro začnemo razglašati.”

ANDRAŽ GOMBAČ


Najbolj brano