Nič ni nasilnejše od kapitalizma

Nominiranci za Rožančevo nagrado so v torek na tradicionalnem srečanju v komenski knjižnici zasekali v kapitalizem in se spraševali, s čim vse nam še lahko postreže negotovi jutri. Še prej so v bližnji vasici Volčji Grad položili venček ob spominsko ploščo pred domačijo, kjer je zadnje desetletje življenja stanoval pisatelj in esejist Marjan Rožanc (1930-1990).

V komenski knjižnici so se pogovarjali (z leve) povezovalec Edvard Kovač in nominiranci  Miha 
Pintarič, Renata Salecl in Marcel Štefančič, jr. Manjkal je Miha Blažič - N
V komenski knjižnici so se pogovarjali (z leve) povezovalec Edvard Kovač in nominiranci Miha Pintarič, Renata Salecl in Marcel Štefančič, jr. Manjkal je Miha Blažič - N'toko. Foto: Andraž Gombač

KOMEN >Za nagrado, namenjeno esejistiki, so se letos potegovale štiri knjige, ki jih je izbrala žirija s predsednico Ifigenijo Simonović. Status veterana ima po štirih nominacijah Marcel Štefančič, jr., pred tremi leti tudi nagrajen. Letos je žirijo pritegnil s Črno knjigo kapitalizma. Novinec ni niti Miha Pintarič, nominiran za Dvojni presledek, prvo nominacijo pa sta si prislužila Renata Salecl s Tekom na mestu in Miha Blažič - N'toko s Samoumevnim svetom. Žirija je presodila, da so to svetle knjige, povezuje pa jih “pogled na današnjo situacijo, ki ni le kritičen in jamrajoč, ampak ponuja tudi rešitev ali upanje oziroma vsebuje nasvet za spremembo”.

Renata Salecl je na živahni razpravi v Komnu pojasnila, da jo je v Teku na mestu zanimala današnja družba: “Kriza iz leta 2008 se nadaljuje, brez razmisleka, kako naprej, brez vizije, z neenakostmi, ki se še poglabljajo, s kopičenjem oblasti v rokah korporacij ... Manjka nam utopij.”

Nagrado prejme Miha Pintarič

Po nocojšnjem pogovoru z nominiranci v Cankarjevem domu je žirija razglasila, da Rožančevo nagrado prejme Miha Pintarič za knjigo Dvojni presledek, izdano pri založbi Studia humanitatis. Slavnostna podelitev bo v soboto na Trubarjevi domačiji na Rašici.

Svetovni nazor novih generacij narekuje Silicijeva dolina, “krasni novi digitalni svet”, kjer gospodarijo moški, ki žensk ne pripustijo zraven, ugotavlja Štefančič: “Soglašam s sociologom Zygmuntom Baumanom, ki je v Postmoderni etiki že leta 1993 napovedal natanko to: prepričani smo bili, da bomo z znanostjo napredovali, v resnici pa gremo nazaj. Huda težava so klimatske spremembe, ki jih Trump zanika. Tudi pri nas je veliko takih, v prvi vrsti slovenska vlada, ki ima v vseh programih še zmeraj fosilno industrijo in podobno. Nevarna je tudi privatizacija vsega, kar je še javno: zdravstva, šolstva ... V ZDA so ugotovili, da se to ne obnese, in gredo v našo smer, mi pa brezglavo drvimo v njihovo.”

Renata Salecl se sprašuje, kakšna bo usoda “odvečnega prebivalstva”, ki ne bo imelo več dela, a bo nekako moralo preživeti.

Miha Pintarič si je nominacijo prislužil s knjigo Dvojni presledek, v kateri se po besedah žirije “odloči za dvojen premislek: po eni strani (po)gleda nazaj, vse tja do Egipta in starih Grkov, po drugi pa je pripet na sedanjost, v kateri kot pod mikroskopom opazuje tudi pokrajino svoje duše. Lastno, srčno, notranje doživljanje postavi kot 'objektivni kriterij', ki nima priziva”. V Komu je bolj redkobesedni Pintarič dejal, da kot eno od rešitev vidi človekovo vero v lastno svobodo, Štefančič pa dvomi, da je spremembe mogoče doseči brez revolucije, kajpada ustrezne času. Tistim, ki se bojijo revolucionarnega nasilja, odgovarja: “Nič ni nasilnejše od kapitalizma!”

Predstavili so tudi knjigo Mihe Blažiča, ki v Komen ni mogel priti. V kolumnah prav tako kritizira kapitalizem in kliče k solidarnosti. ANDRAŽ GOMBAČ


Najbolj brano