O svetu, ki ni samoumeven

Miha Blažič - N'toko, glasbenik in kolumnist je napisal svoj knjižni prvenec, knjigo z naslovom Samoumevni svet, jo izdal pri založbi Mladinska knjiga in se podal na njeno slovensko predstavitev. Ko poudari, da želi vplivati na spremembe v lokalnem okolju, z gosti, ki svet vidijo prav tako drugače, dokaže, da misli resno. Predstavitev knjige je zgolj začetek debate o tem, kako ohraniti smelost duha in se celo osvoboditi navidez samoumevnega suženjstva.

Luka Bevk, Miha Blažič - N
Luka Bevk, Miha Blažič - N'toko, Irena Urbič in Tanja Hladnik so bili soudeleženci pogovora o svetu, ki nas obkroža.  Foto: Alenka Penjak

KOPER > Miha Blažič - N'toko je glas generacije 1980, odličen raper in stihoklepec, ki je navdihnjen ob množičnih ljudskih protestih med letoma 2012 in 2014 svoje misli sprva ubesedil na blogu, zatem pa še vsak petek kot kolumnist tednika Mladina. Kolumne so navdihnile knjigo, in knjiga jih je presegla, saj N'toko razmišljanja pelje še naprej, namesto nas izpostavlja vprašanja in išče odgovore, ki bi lahko presegli delitve na “tvoje” in “moje”.

Predstavitev knjige Samoumevni svet si je zamislil drugače in jo tako tudi izpeljal. Vodil je pogovor in ga nadgradil z gosti: za družbo si je izbral kulturologa, sodelavca Radia Študent in uporabnika Ustvarjalne platforme Inde Luko Bevka, aktivistko Ireno Urbič in nevladnico Tanjo Hladnik iz Zavoda Kino otok.

“Kamor hodim, skušam to knjigo povezati z ljudmi iz lokalnega okolja. V Kopru bi se lahko pogovarjali o Luki Koper, sindikatih, infrastrukturi, vendar nam bo izhodišče kultura,” je za uvod povedal Miha Blažič.

Čeprav je kulturna sfera že velikokrat v zgodovini prihajala pod domeno oblasti, in bo to še velikokrat storila, N'toko poudarja, da kulturnik s pridobljeno simpatijo oblasti preneha biti avantgarda. “Obstaja pa umetnost, ki jo vidiš na terenu, je živa in obstaja kot upor,” še opozarja.

Umetnost, ki je na terenu, obstaja kot upor

Irena Urbič, Koprčanka in aktivistka, kar je le ena od njenih številnih vlog, se ukvarja s preskakovanjem meja in skuša preseči sovraštvo med sosedi, ki temelji, tako ugotavlja, na medsebojnem nepoznavanju. Da bi spoznali drugačnost, ki raste v nekdanji tovarni Inde, je poskrbel Luka Bevk, kulturnih sodelavec Radia Študent in uporabnik Ustvarjalne platforme Inde (UPI), ki je pojasnil, kako je s prijatelji mimo oblasti vzpostavil prostor, v katerem kolektiv izraža ustvarjalnost, ki je prej v dostopnih okoljih Kopra ni mogel: “Pri nas ni vodij, hierarhije, delujemo horizontalno, imamo pa skupščino, na kateri razpravljamo toliko časa, dokler ne pridemo do rešitve. Odkar smo osvobodili tovarno in jo začeli uporabljati, smo eksplodirali z dogodki in zmanjkuje nam časa, da bi jih vse izpeljali.”

Azbest, ki ga je slaba banka odkrila na območju nekdanje tovarne, je “trojanski konj, s katerim nas želijo spraviti iz Indeja,” pravi Bevk. “Slaba banka je naš nasprotnik brez obraza, rabelj, ki ga pošilja vlada. Če Indeja ne bo več, to ne bo škoda samo za kolektiv, ampak za celotno regijo,” je dodal in se strinjal z N'tokovo mislijo, da so to, kar počnejo, “mokre sanje” vsake občine. “Ustvarjate kulturne dogodke, in to počnete zastonj. Verjetno jih najbolj moti prav to in tega ne razumejo,” meni N'toko.

Ko je Tanjo Hladnik vprašal, koliko je Kino Otok še nevladen, je snovalka odgovorila, da se o tem tudi sami včasih sprašujejo: “Prisiljeni smo se prijavljati na razpise, da dobimo denar za naš program. Temu, koliko smo uspešni, se prilagaja tudi naš program.”

Ko človek postane birokrat

N'toko razmišlja tudi o tem, kako nastane kontramoč nekemu sistemu. Kaj se zgodi, ko se neko število ljudi poveže in začne nekaj delati? In kako se včasih alternativa nevede približuje oblasti, ko jo prosi za denar, ki naj bi bil pomemben za njeno preživetje. “Naiven entuziast se spremeni v iskalca sredstev, ko pa to postane tvoj vir preživetja, postaneš od sistema povsem odvisen. Kontramoči, na kateri si delal, ni več. Nekateri sprejmejo službe, nekateri pa se uprejo in raje zmrzujejo v socialnem centru Rog ali Inde, kot da bi dovolili, da jih oblast nadzira. To ti daje notranjo moč. To je tvoj košček upora,” o ohranjanju kontramoči razmišlja N'toko.

Tanja Hladnik meni, da lahko občutek svobode ohranimo tudi, ko nekdo s periferije preraste v Kino Otok. “Občutek svobode ti daje to, da v družbo vnašaš nekaj, česar ni,” upanje vidi Hladnikova.

N'toko dodaja, da v Sloveniji kulturo velikokrat uporabljamo za elitistične namene. In radi pademo v zgodbo, ko se ne pogovarjamo o razrednih, pač pa o kulturnih razlikah. Ko se norčujemo iz kmetov, delavcev, nas ne bi smelo presenetiti, da ti takšno početje zamerijo. “Če bi zažgali vse harmonike, če bi zaprli vse cerkve, ali bi res imeli manj rasizma in več enakosti? Mislim, da ne bi,” sklene N'toko in spodbuja razumevanje, ki prerašča kulturne razlike.

ALENKA PENJAK


Najbolj brano