Od uničujoče satire do dilem in razklanosti

Cankarjeva založba je pred dnevi predstavila sveženj novih knjig, med katerimi je tudi roman Podreditev Michela Houellebecqa. Izšle pa so še prva prozna knjiga pesnika, kritika in organizatorja literarnega življenja Andreja Hočevarja Dvojna napaka, Spominčice Blažeta Minevskega, Vsi si želimo nebes Els Beerten in Morfij Szczepana Twardocha.

LJUBLJANA > Roman francoskega pisatelja Michela HouellebecqaPodreditev je izšel ravno na dan napada na časopis Charlie Hebdo, na čigar naslovnici časnika je bil tistega dne prav Houellebecq, ki razcapan in brez zob pravi: “Leta 2015 bom ostal brez zob, leta 2022 se bom šel ramadan.”

Houellebecq je v svojem šestem romanu opisal spremembe v Franciji leta 2022, ko na predsedniških volitvah Stranka muslimanskega bratstva porazi skrajno desno Nacionalno fronto. Roman je po besedah prevajalke Mojce Medvedšek pripoved o iskanju smisla, inteligentna politična (anti)utopija in uničujoča satira, ki razkriva pritlehen egoizem posameznikov. Je tudi izjemna kritika akademskega sveta, poleg tega je to morda edina knjiga, v kateri pisatelj resnično razmišlja o bogu.

Hočevarjeva knjiga Dvojna napaka prinaša kratke zgodbe. Kot je povedal avtor, si nikoli ni mislil, da bo kdaj napisal kaj daljšega od kritike ali eseja. Nato pa je začel pisati kratke zgodbe, saj vsaka zahteva nov pristop in svoje piljenje teksta. Vendar pa, dalj ko je pisal, daljše so postajale njegove zgodbe in bolj se je v njih poigraval z resničnostjo. Liki v njih so resnični, same zgodbe, v katero so vpeti, pa fikcija, je povedal Hočevar in dodal, da je literatura v njih prevladala nad življenjem, vendar na način, da bi vse lahko bilo tudi res.

V prevodu Sonje Dolžan je izšel roman Spominčice makedonskega avtorja Blažeta Minevskega. Roman, ki je v Makedoniji uspešnica, tematizira vojno, a ni popolnoma jasno katero. Vendar pa je v njem še pomembnejši od vojne odnos med žensko in moškim, ostrostrelcema, pripadnikoma nasprotnih vojsk, ki imata drug drugega na muhi. Celotna zgodba, ki jo on pripoveduje njej, se odvije v enem trenutku - gre za obrnjen princip Tisoč in ene noči. Kot je še povedala prevajalka, gre za tipičen postmodernistični roman, v katerem avtor med drugim meša različne žanre in uporablja lažne zgodovinske dokumente.

Vsi si želimo nebes flamske mladinske pisateljice Els Beerten je napet roman o dilemah, ki se v kaosu druge svetovne vojne zastavljajo mladim, potisnjenim ob stran odraslih. Po besedah urednika Aljoše Harlamova je tudi roman o čudežih, ki jih zmoreta uresničiti le glasba in brezmejna otroška volja. Dogajanje je postavljeno v Flandrijo, bralec v njem spozna tri mladostnike - brate, in njihovega prijatelja. Knjigo je prevedla Stana Anželj.

Roman Morfij poljskega avtorja Szczepana Twardocha pripoveduje o razklanosti. Dogajanje je po besedah urednice Ane Ugrinović postavljeno v Varšavo. Glavni junak se nekega jutra leta 1939 zbudi ves zmačkan in poskuša ugotoviti, kdo sploh je. Vprašanje sega globlje od običajnega pijanskega mrka. Nemci so pred štirinajstimi dnevi zasedli Varšavo in skrajni čas je, da se odloči, ali je Nemec ali Poljak. Njegov oče je bil namreč Nemec, njegova mati nemško govoreča Šlezijka, ki se je odločila biti Poljakinja in je v tem duhu vzgojila tudi svojega sina. Knjigo je v slovenščino prevedla Staša Pavlović.

STA

---