Razgledujejo se že 61 let

Najstarejša, 61 let stara primorska revija Idrijski razgledi v pravkar natisnjeni številki osrednjo pozornost posveča obnovi rudniške topilniške dediščine pod zaščito Unesca v doživljajski muzej. Na preostalih straneh pa se razgleduje po kulturnem dogajanju na Idrijskem in Cerkljanskem.

IDRIJA > Visoko profesionalna revija Idrijski razgledi, ki jo pod okriljem Mestnega muzeja ustvarjajo prostovoljci, pravkar prinaša zanimivo branje o Idriji in njeni kulturni identiteti v slovenski književnosti. Osrednji del pa posveča predstavitvi dediščine domačih topilničarjev in prenovi rudniškega topilniškega kompleksa v muzej in Unescov informacijski center.

Topilnica med vandali, Banditi, kulturo in muzejem

Tatjana Dizdarević, znova v. d. direktorice Centra za upravljanje z dediščino živega srebra, zanimivo opisuje kalvarijo razpadanja topilnice do njene zaščite (skupaj s preostalo dediščino) na svetovni Unescovi listi in uspeha pri norveškem finančnem mehanizmu z načrtom za obnovo. Preskoči vse zaplete, ki jih je povzročilo ministrstvo za kulturo v minulih dveh letih, ko se je rudnika in njegove (industrijske) dediščine hotelo znebiti za vsako ceno. Sprehodi pa se skozi čas, ko so topilnico skoraj opustošili vandali, a jo na srečo odkrili tudi kulturni ustvarjalci - od idrijskega benda Banditi, ki je v njej posnel spot, do poznejših filmarjev in fotografov.

V prilogi revije so objavljene tudi fotografije, ki so nastale na javnem natečaju pod vodstvom domačega fotografa Roberta Zabukovca.

Obnova kompleksa, za katero so pridobili dva milijona evrov, je skoraj končana. Geologa Martina Peljhan in Miha Jeršek, avtorja vsebinske zaokrožitve muzeja, predstavljata, kaj bo na razstavi Od rude do kapljic živega srebra mogoče doživeti, preizkusiti in se naučiti.

Direktorica Mestnega muzeja Ivana Leskovec, tudi odgovorna urednica Razgledov, in kustos Anton Zelenc oživljata zgodbe povojnih topilničarjev. Prav njim so se v minulem letu na razstavi in okroglih mizah posvečali v muzeju.

Kot primer kulturno oživljene industrijske dediščine je predstavljen Železarski muzej Štore, kot primer sobivanja proizvodne in muzejske dejavnosti pa prenovljena hidroelektrarna Fala.

Idrija in njeno mesto v slovenski književnosti

Vsaj tako zanimivo branje prinašajo zapisi sodelujočih na simpoziju o Idriji in njeni kulturni identiteti v slovenski književnosti. Če je simpozij spolzel mimo pozornosti javnosti, si v Razgledih vsekakor velja prebrati življenjsko pot skoraj pozabljenega idrijskega rojaka, v Trstu delujočega narodnjaka, pisca dr. Antona Kacina. Opisuje jo literarna teoretičarka Tatjana Rojc. Dr. Zoran Božič z Univerze Nova Gorica predstavlja tematiko rudarstva v srednješolskih berilih med letoma 1850 in 1950 in s tem idrijski rudnik osvetljuje z doslej manj znane ali pozabljene plati. Dr. Milena Mileva Blažič z Univerze Ljubljana ga je dopolnila z opisom motivov idrijske čipke v mladinski literaturi, zlasti v delih Tončke Stanonik. Dr. Robert Jereb z Osnovne šole Idrija pa se je lotil analize kratke proze spodnjeidrijskega pisatelja Dareta Likarja.

Na naslednjo številko revije čakajo predstavitve vojskarskega pesnika Črtomirja Šinkovca, idrijskih pisateljev Tomaža Kosmača Kozmota, Aleša Čarja, znamenite oporečniške revije Kaplje in njenega urednika dr. Jožeta Felca ter pesnika Andreja Lutmana. Lutmanovo pesniško zbirko Vezi in zevi oziroma zanj značilno abstrakcijo v poeziji predstavlja Jože Janež, tudi glavni urednik revije.

Preostalih osem avtorjev se s svojimi prispevki razgleduje skozi kulturno in zgodovinsko dogajanje in pomembne rojake na Idrijskem in Cerkljanskem. Škoda bi bila, če revije, ki je letos kot najstarejša z neprekinjenim izhajanjem na Primorskem stopila v 61. leto, ne bi vzeli v branje.

SAŠA DRAGOŠ

---