S tehtnim pristopom do srca skladbe

Na aprilskem abonmajskem koncertu Kulturnega doma Nova Gorica je nastopil Simfonični orkester Mitteleuropa, kot solistka se je predstavila domača violinistka Mojca Gal, taktirko pa je imel v rokah dirigent Marco Guidarini.

NOVA GORICA > V razvoju in kakovosti Simfoničnega orkestra Mitteleuropa, ki ima sedež v Palmanovi, je zagotovo posebej pomembno leto 2015. Takrat je pokroviteljstvo orkestra prevzela Zveza kreditnih band FJK in tistega leta je orkester pripravil lastno sezono v gledališču Teatro Gustavo Moderna v Palmanovi.

Novogoriški nastop orkestra je imel programsko težišče v poznem klasicizmu in zgodnji romantiki. Skladba, ki je v sicer preverjeni programski izbiri izstopala, je bil Koncert za violino in orkester št. 18Giovannija Battiste Viottija(1755-1824). Orkester je delo redko izvajanega italijanskega skladatelja z začetka 19. stoletja v program vključil na pobudo gostujoče solistke Mojce Gal iz Ajdovščine, ki živi in ustvarja v Baslu v Švici. Skladba je predstavljala most med njenim področjem ustvarjanja, osredotočenim na barok in starejše glasbene prakse, in orkestrom Mitteleuropa, ki pa je klasicistično-romantično usmerjen.

Mojca Gal je umetnica z razvitim občutkov za podrobnosti. V duhu študija ornamentiranja in interpretacije baročne glasbe je Viottija predstavila na izviren in zanimiv način. V skladbo je vnesla veliko zvočnih specifik, okraševanja in trilčkov, in v interpretaciji ustvarjala zgodnjo klasicistično gracioznost. Orkester ji je sledil in prepuščal svobodo. Najlepše se je izrazila v delih, ki so zahtevali melodično gradnjo, v katero je polagala veliko miline. S tehtnim pristopom je prodrla do srca skladbe. V virtuoznih delih je ohranila zmernost, naravnost in eleganco, tako da ni presegla njene pristne narave, ki je preprosta in srčna.

Simfonični orkester Mitteleuropa si je pod vodstvom Marca Guidarinija v uverturi Egmont Ludviga van Beethovna in Renski simfoniji Roberta Schumanna prizadeval ohranjati romantično vzdušje, ki ju mojstrovini, pomembnejši v literaturi tistega časa, zahtevata. S prepričljivo držo je posegel v gosto gradivo globokih romantičnih fraz. Dirigent je z izbiro hitrega tempa in vzdrževanjem konstante pri izrazitih dinamičnih kontrastih vzpostavil dramatičnost, ki se ji orkester ni izneveril. Beethovnov Egmont je bil energičen, silovit in strasten. Zamisel za izvedbo Schumannove Renske simfonije Guidarinija je temeljila na izhodišču pastoralnega, kot je značilno za Beethovnovo šesto Pastoralno simfonijo. Programsko ozadje Renske simfonije je privabljalo prizore narave od reki Ren, ob kateri je Schumann živel. Guidarini je podal barvito podobo tega živahnega sveta z močnim občutkom do liričnosti. Opazovanje narave in čaščenje vseh njenih pojavnosti v čuteči duši romantičnega človeka je tako ves čas pronicalo v ospredje in zavest.

Med Viottijem in romantiko se je med glasbeniki vzpostavila harmonija in uravnoteženost, ki ju je občinstvo nagradilo z dolgimi aplavzi.METKA SULIČ

---