Staroverstvo je odgovor na plenilski kapitalizem

Predolgo zamolčano verovanje prednikov in z njim povezano čaščenje narave, mitov in duhovnosti, ki že stoletja sobiva s krščanstvom, postaja izzivalna znanstvena tema ne le v Sloveniji, temveč tudi v Evropi in v svetu. Osrednje sporočilo sobotnega simpozija v Kobaridu o starovestvu, na katerem so o njem razmišljali ljubiteljski in strokovni raziskovalci, je bilo: čas je za poglobljeno raziskovalno delo. Poklonili so se svetemu kraju Mrzlemu studencu in spomnili na križarski pohod pred 687 leti iz Čedada nad staroverstvo na Kobariškem.

KOBARID > Pionir raziskovanja staroverstva na slovenskem Pavel Medvešček je na kobariškem simpoziju Pozno pokristjanjevanje slovenskega ozemlja z množico poslušalcev v dvorani Doma Andreja Manfrede izrazil upanje, da bo stroka v prihodnje bdela nad to kompleksno, a nepredvidljivo etnološko starosvetno tematiko in jo usmerjala v nadaljnje raziskovanje.

Staroverstvo je izbrskal na plan

“Ker nisem strokovnjak, ampak nepoboljšljiv radovednež, ki si je že od vsega začetka želel le to, da bi o svojem kraju vedel še kaj več kot le o svojem praočetu Klančarju, sem se z amatersko metodo loteval zbiranja podatkov, ki so se mi, osemnajstletniku, takrat zdeli pomembni. Ker sem kasneje večkrat podvomil in se vprašal, kam sploh hočem priti in kaj narediti s svežnji lističev, se o svojem čudaškem početju nisem z nikomer pogovarjal in posvetoval. saj še sam nisem vedel, ali bo vse to sploh koga zanimalo,” je začetke svoje raziskovalne poti razkril Medvešček. Njegovo “čudaško” početje je obrodilo sadove. Staroverstvo je s pomočjo pričevanja sogovornikov iz molka priklical na plan.

Na simpoziju, ki sta ga skupaj pripravila kobariško turistično društvo in Društvo Slovenski staroverci, je Jože Munih pripovedoval o zdravilnih izvirih v Breginjskem kotu, Jože Guardjančič se je spraševal, ali so staroverci vplivali na vreme, Boris Čok je razkrival staroverstvo na Krasu. Domen Češarek se je poglobil v etnoastronomski vidik lune v posoškem in širšem folklornem izročilu. Etnolog Nejc Petrič, predsednik Društva Slovenski staroverci, pa se je med drugim posvetil pomenu drevesa v staroverstvu.

Odgovor na razčlovečen čas

V popoldanskih urah so se osredotočili na osrednjo vsebino, v pozno pokristjanjevanje in vzroke za križarski pohod na Kobarid leta 1331. Razkrivali so vplive staroverstva v literaturi Franceta Prešerna (Krst pri Savici) inFranceta Bevka (Umirajoči bog Triglav) v času, ko o tem še nihče ni govoril.

Ustanovitelj in svečenik Svetovno nazorske kozmološke skupnosti in aktivist za pravice ljudi in vsega živega na planetu Marko Hren se ne čudi, da si staroverstvo utira pot v današnji čas: “Ni nenavadno, da se vrača, če vemo, v kakšnem odtujenem času plenilskega imperializma in kapitalizma živimo.” Izpostavil je problematiko nevtralnosti države do različnih ver in poudaril 7. člen ustave. Pohvalil je ustavno sodišče, ki z enakopravnostjo ver nima težav, izvajanje v zakonodaji pa je po njegovem mnenju problematično. “Zakonodaja je pisana na kožo treh religij. Mnogo je primerov, ki to dokazujejo,” je kritičen Hren. Opaža pomanjkanje energije, da bi v učni načrt vnesli vedenje o staroverski tematiki. “Ministrstvo za kulturo je pristransko, tudi ideja o muzeju staroverstva na otoku sredi Blejskega jezera se nikamor ne premakne.“

Odpustki za Ulriha

Predavateljica na Fakulteti za družbene vede dr. Cirila Toplak razmišlja, da vzrok za pohod na Kobarid ni bil nujno plod zagrizene želje po pokristjanjevanju: “Pozorna sem postala na pobudnika pohoda, frančiškanskega inkvizitorja Francesca de Clugia. Ta je nenavadno gostobesedno hvalil zasluge plemiške družine Bojani, ki se je v pohodu najbolj izkazala. Morda so se Clugia in družina Bojani dogovorili, da s tem pohodom rešijo kožo sinu, oglejskemu kanoniku Ulrihu, ki je moral nekaj ušpičiti, saj ga je nameraval papež izobčiti. Pohod na staroverce je družini Bojani prinesel priznanje in odpustke.”

Članica turističnega društva, po izobrazbi zgodovinarka in sociologinja ter poznavalka staroverstva na Kobariškem Alenka Raspet meni, da vzrok križarske odprave nad Kobaridce niti ni najbolj pomemben: “Prav je, da se dogajanje osvetli z več enakopravnih zornih kotov. Vsaka poglobljena študija doprinese k večji objektivnosti. Dejstvo pa je, in to je pomembno, da se je pohod zgodil, da so maliki padli. Sveto drevo je bilo izruto, studenec je onemel, sveti kraj je bil oskrunjen, nemočni ljudje ponižani, osramočeni, ranjeni v srce in dušo. Argument moči je zmagal, pohlep pravovernih nagrajen, lovorike in odpustki so bili razdeljeni. Zelo znano, kajne?”

NEVA BLAZETIČ

---