Veliko stroškov in nič manj užitkov (foto)

Neuničljivi Stonesi so se s turnejo No Filter v soboto prikotalili še v Toskano. Očarljiva Lucca jih ni le gostila, marveč je tudi strastno dihala z njimi: tega dne so skoraj vse izložbe mimoidočim kazale tisti znameniti iztegnjeni jezik, logo legendarnega benda.

Stonese je mesto Lucca gostilo na  travniku ob mogočnem obzidju, na morda najlepšem prizorišču turneje No Filter.
Stonese je mesto Lucca gostilo na travniku ob mogočnem obzidju, na morda najlepšem prizorišču turneje No Filter.  

LUCCA > Tokrat koncerta niso pripravili na Napoleonovem trgu, kjer je v minulih letih nastopila že dolga vrsta glasbenih velikanov, marveč na precej večjem prizorišču, primernem “največjemu bendu v zgodovini”. Na travniku vzdolž mogočnega obzidja je Rolling Stonesom po uradnih ocenah prisluhnilo 60.000 obiskovalcev - torej za kako tretjino manj kot teden prej v podeželskem Spielbergu na avstrijskem Štajerskem.

Tokrat je koncert užilo manj Slovencev kot avstrijskega, so pa zato med tistimi, ki jim je uspelo priti do zelo zasoljenih vstopnic, prednjačili Primorci. Edini italijanski nastop Stonesov je bil razprodan, nekaj ur pred njegovim začetkom pa so ulični preprodajalci za vstopnico hoteli tudi tisoč evrov ali celo več.

Prizorišče se je izkazalo za čudovito, precej ogorčenja pa je v cenejši polovici parterja zbujala nesrečna postavitev šotora z mešalnimi mizami, ki je nekaj tisoč obiskovalcem povsem zakril pogled na oder.

Stonesi so tudi tega večera nizali zlasti velike uspešnice, tokrat bolj ubrano kakor v Spielbergu, posebno presenečenje pa je bila Con le mie lacrime, italijanska različica melanholične As Tears Go By iz leta 1964.

Za stik z občinstvom je seveda najbolj skrbel tudi pri 74 letih neverjetno energični pevec Mick Jagger. Gostiteljem je laskal v polomljeni italijanščini in jih večkrat tudi nasmejal. Ko je napovedoval pesem Let's Spend the Night Together, ki so jo med štirimi ponujenimi izglasovali oboževalci, je namesto “quattro canzoni” rekel “quattro calzoni”, mimogrede pa je navrgel še, da je v Firencah srečal britansko premierko Thereso May, ki je bila minule dni na uradnem obisku v Italiji, in da sta si privoščila sladoled na Starem mostu. Zakrožile so tudi govorice, da so bili posebni gosti koncerta Vasco Rossi, Mel Gibson, Tom Cruise in Madonna.

A bolj kakor smetana v zaodrju so pomembni tisti na odru in v občinstvu. Tam kajpada ni manjkal niti Slavko Franca, ki doma v Luciji obiskovalce rad gosti v muzeju, posvečenem Rolling Stonesom, bendu, ki mu je zvest že od leta 1964. Prvič jim je v živo prisluhnil v Milanu leta 1967, pol stoletja pozneje pa v Toskani že šestdesetič.

Na avtobusu med vračanjem proti domu pojasni, da so za njim trije koncerti turneje No Filter in da bo v lepšem spominu kot München in Spielberg ohranil Lucco: “Ta koncert je bil res nekaj posebnega, v Italiji je zmeraj drugače. Lucca je lepo staro mesto, sprehod po ulicah ti še obogati koncertno izkušnjo. Tega danes ni mogoče primerjati s koncertom v Spielbergu, na tisti blatni njivi ...”

Tokrat je koncert užil najdlje od Stonesov, kot je bilo mogoče, čisto na drugi strani parka. Prizna, da je bila odločitev tudi pragmatične narave: “Že ob prihodu sem z avtobusa videl, da je ta koncert najbolj oglaševan. Opazil sem veliko plakatov, panojev in drugega, kar zbiram. Zato sem stal zadaj, da sem med prvimi zapustil prizorišče in hitro nabral nekaj eksponatov za muzej.”

Pričakuje, da bo Stonese še slišal v živo - tega se seveda veseli, a tudi boji. “Kot kaže, bodo naslednje leto nastopali v Angliji. Spet bom porabil kup denarja, spet bodo stroški,” se nasmehne. “Bom moral iti, druge ni.”

ANDRAŽ GOMBAČ


Najbolj brano