Zbir kulturnega in zgodovinskega spomina

Jana Kavčič si je za cilj postavila zanimivo izkušnjo. Želela je podrobneje spoznati značilnosti govora v domačem Dornberku. Mlada raziskovalka se je povsem samoiniciativno odločila za dialektološko raziskavo, ki jo bo drevi ob 20. uri predstavila na turistični kmetiji Pr'profesorjevih.

DORNBERK > Mladi jezikoslovki Jani Kavčič se je utrnila misel, da bi pripravila slovarček, v katerega bi skušala ujeti čim več besed, ki jih lahko slišimo oziroma smo jih slišali v vasi Dornberk in njeni bližnji okolici, da bi se spomnili pozabljenih besed, jih ohranjali za bodoče rodove in raziskovali njihove pomene.

Nadgradnja že obstoječe zbirke

“Sovaščanka Mirjam Skomina je že leta 1981 v diplomski nalogi zbrala določeno število naših narečnih besed. Njeno zbirko sem povsem samoiniciativno nadgradila z ostalim narečnim besedjem ter ponazorjalnim gradivom, ki sem ga našla med terenskim delom,” pojasnjuje 22-letna študentka magistrskega študija slovenistike na novogoriški univerzi. Na terenu je gradivo snemala, pri tem pa so ji pomagali štirje informatorji, povprečno stari 80 let in rojeni v Dornberku.

Jana namreč na glas razmišlja, da slovar ni le zbirka narečnih besed, ampak tudi zbirka kulturnega in zgodovinskega spomina. “Je arhiv besed, ki se ne uporabljajo več, saj so zamrle skupaj z dejavnostjo in predmeti, ki so jih označevale. Je zbirka besed, ki se uporabljajo, vendar sta se njihova izgovorjava in morda celo pomen spremenila in se še spreminjata,” pojasnjuje. “Nemogoče je ustvariti slovar, ki bi zajel vse besede, ki se uporabljajo, ker je jezik živ in se spreminja iz dneva v dan, od ust do ust,” pravi in doda, da je v slovar zajela več kot 700 geselskih člankov.

Zbirka sovaščanke je Jani služila kot odskočna deska za samostojni projekt. Prosti čas je namenila delu na terenu, kjer je snemala informatorje, nato pa jih je doma poslušala, urejala posnetke, se posvetovala s profesorico na fakulteti in skušala narediti slovarček. Zamislila si je seznam besed, ki bi jih uredila v geselske članke, dodala pa bi jim še ponazorjalno gradivo, pomene besed, poslovenjeno iztočnico, po možnosti tudi zvočno gradivo in drugo.

Pri nadgradnji pričakuje pomoč sovaščanov

“Razmišljali smo o objavi in se odločili za spletno stran, da bi tako lahko nabor besed nadgrajevali, širili, v to pa vključili tudi ostale vaščane,” pravi Jana. “Tako sem ob pomoči Urbana Furlana, ki je spletno stran tudi zasnoval, si zamislil njeno podobo in jo ustvaril, objavila svoje raziskovalno delo in upam, da mi bodo v prihodnje na pomoč priskočili sovaščani, člani krajevne skupnosti in strokovnjaki s področja dialektologije. Kot študentki slovenskega jezika in književnosti, ki je samoiniciativno začela to področje raziskovati in vlagati svoj čas v projekt, bi mi lahko pomagali in svetovali, da projekt še razširimo in nadgradimo.”

Spletna stran www.dornberk.com obiskovalcu ne predstavi le kraja Dornberk, ampak tudi značilnosti primorske narečne skupine, kamor ta govor sodi, ter značilnosti krajevnega govora. Podprta je s slikovnim in zvočnim materialom.

ANA CUKIJATI

---