Kandidatska praznina na levici
Kandidati za predsednika republike poskušajo biti všečni vsem volilcem, zato se politično in ideološko ne opredeljujejo, temveč težijo k politični sredini, kar je še posebej očitno pri aktualnem predsedniku. Vseeno izstopa precejšnja gneča na desni strani političnega prostora in praznina na levici.
Tomaž Deželan
KOPER
> Na hipotetični ideološki lestvici so kandidati izrazito neenakomerno porazdeljeni. Kandidatov, ki prihajajo iz strank, ki se opredeljujejo, da so desno od sredine, je pet (Ljudmila Novak - NSi, Romana Tomc - SDS, Angelca Likovič - GOD, Suzana Lara Krause - SLS, Andrej Šiško - Zed. Slov.). Maja Makovec Brenčič prihaja iz stranke, ki je že po imenu sredinska - SMC, neodvisna kandidata Borut Pahor in Marjan Šarec naj bi izhajala iz levosredinskega ozadja, Borisa Popoviča (SZV) pa bi bilo težko opredeliti, a je v preteklosti več sodeloval z desnosredinskimi kot z levosredinskimi opcijami.
Večina kandidatov iz konservativnejših strank
“Težko govorimo o ideološki razporeditvi, saj bi za kaj takega morali podrobneje pretresti programe kandidatov in kandidatk. Je pa res, da jih večina prihaja s strani konservativnejših strank,” ocenjuje dr. Tomaž Deželan, ki se ukvarja z analizo politik in politološkimi raziskavami na Fakulteti za družbene vede.
34 intelektualcev proti predsedniku Pahorju
Po prepričanju 34 intelektualcev različnih akademskih profilov si predsednik republike Borut Pahor ne zasluži vnovičnega mandata. V včerajšnjem javnem pismu Pahorju očitajo, “da je s svojimi številnimi dejanji, opustitvami dejanj in besednimi zdrsi nakazal, da mu ni mar za spoštljivo, pošteno in dostojanstveno opravljanje te najvišje funkcije v državi”. Slovenija si po njihovem prepričanju za predsednico ali predsednika zasluži osebo, ki svojega petletnega mandata ne bo v celoti posvetila permanentni volilni kampanji. Prvopodpisanemu Borisu Vezjaku sta sledila tudi dva primorska univerzitetna profesorja: Jože Pirjevec in Vesna Mikolič.
Edina deklarirano levičarska parlamentarna stranka Levica na predsedniških volitvah nima kandidata. “Nismo se odločili za kandidaturo, ker želimo v tem obdobju vložiti več moči v kampanjo za boljše življenje ljudi (dvig minimalne plače, dvig socialnih prihodkov, ...). Zatem pa v državnozborske in lokalne volitve. Premik na desno, ki se dogaja v zadnjih letih, je nedvomno tudi posledica nedelovanja in težav, s katerimi se sooča EU,” pojasnjuje poslanec Levice Matej Tašner Vatovec.
Prikrivanje pozicij
Drugačno mnenje zastopa politični analitik Matevž Tomšič, sicer profesor na FUDŠ Nova Gorica, ki meni: “Prikrivanje svojih ideoloških pozicij je kar pogosta praksa na slovenskem političnem prizorišču, predvsem na t.i. levem polu. Spomnimo se Danila Türka, ki je kot kandidat za predsednika deloval kot dokaj sredinsko usmerjen politik, po izvolitvi pa je močno obrnil ploščo. Nekaj podobnega zna biti pri Marjanu Šarcu. Čeprav skuša ustvarjati vtis, da ni kandidat levice, češ 'saj redno hodim v cerkev', uživa podporo vsaj enega dela njenega trdega jedra. Ker zagovarja t.i. vrednote NOB in obiskuje razne prireditve ZZB ga lahko uvrstimo na levico.”
Poraz bi škodil
Tomaž Deželan pa odsotnost levičarskih kandidatov ocenjuje z dvema razlogoma: “Še vedno stranke na levici ugotavljajo, da bo Borut Pahor pobral preveč glasov na levici in levi sredini, da bi bile zares konkurenčne, drugi razlog pa je, da za leve stranke ni tako pomembno, da se vsakokrat pojavijo v volilni bitki, saj jih ne podpirajo 'tradicionalni' volivci. Prav tako pa so ocenile, da jim poraz na volitvah škodi bolj kot nenastop.”
V javnomnenjskih raziskavah sicer najbolje kaže prav kandidatoma, ki se ne uvrščata na desnico.
DENIS SABADIN