Predsedniška rezidenca in falcon - luksuz ali odraz resnosti?

Slovenski predsednik republike ima svoj urad v predsedniški palači v Ljubljani, nima pa tudi predsedniške rezidence. Ta je ponekod običajni protokolarni objekt, v katerem predsednik domuje in sprejema neformalne diplomatske obiske. Zdajšnjega predsednika Boruta Pahorja rezidenca ne zanima. Pahor zavrača celo državno letalo, češ da je preveč luksuzno. Kaj pa glede tega menijo drugi predsedniški kandidati?

Urad  predsednika republike je v palači na Erjavčevi 17 v 
Ljubljani. V neposredni bližini sta Cankarjev dom in vladno 
poslopje, nekaj minut hoda oddaljen je državni zbor.    Foto: Leo Caharija
Urad predsednika republike je v palači na Erjavčevi 17 v Ljubljani. V neposredni bližini sta Cankarjev dom in vladno poslopje, nekaj minut hoda oddaljen je državni zbor.  Foto: Leo Caharija

SLOVENIJA > Vsi dosedanji predsedniki republik so živeli v svojih zasebnih domovanjih. Tako je bilo vse od prvoizvoljenega Milana Kučana, torej od leta 1991, naprej. Nekdanji slovenski predsednik Danilo Türk (2007-2012) je sicer odprl vprašanje predsedniške rezidence, predvsem zaradi varnostnih razlogov, a je naletel na ostre kritike. Tako je ostalo pri neuresničenem predlogu takratne vlade, da lahko predsednik začasno za ta namen uporablja ljubljansko vilo Podrožnik. Ko je funkcijo predsednika republike opravljal Janez Drnovšek, je kot neuradno predsedniško rezidenco uporabljal brunarico na Brdu pri Kranju. To so med predsedovanjem Danila Türka tudi prenovili.

Rezidenca večinoma ne ...

Predsednik Borut Pahor, ki se mu izteka mandat, živi v enem od ljubljanskih stanovanjskih blokov. Že med preteklo predsedniško kampanjo je napovedal, da ga ne zanima ne predsedniška rezidenca ne brunarica na Brdu. Nenaklonjen je tudi uporabi državnega letala - falcona, češ da je preveč luksuzen za slovenske razmere.

Predsedniški privilegiji

Borut Pahor je septembra prejel 5938,19 evrov bruto, so sporočili iz njegovega kabineta. Kot so še navedli, predsednik republike nima bonitet. Vse stroške za oblačila in osebno nego plačuje iz lastnih sredstev. Pahor se je tudi odpoveduje dnevnicam za službene poti.

Urad predsednika ima v uporabi štiri vozila: mercedes V (letnik 2015, 50.000 prevoženih kilometrov, toyota prius (2010, 64.200 kilometrov), škoda superb (2011, 220.000 kilometrov in najeti audi A6 (2017, 15.000 kilometrov).

V Pahorjevem mandatu se je vozni park predsedniškega urada prepolovil. Na obiske praviloma potuje z rednimi letalskimi linijami ali, kadar je to mogoče, z avtomobilom.

Pahor je na obisk v Nemčijo, Rusijo in Ukrajino izjemoma potoval z vladnim letalom, ker predvideni program, ki je trajal od 8. do 12. februarja letos, z rednimi linijami ni bil izvedljiv.

Urad predsednika je letalo falcon uporabil še leta 2015, ko je ob 70. obletnici osvoboditve koncentracijskega taborišča Auschwitz tja popeljal preživele nekdanje internirance taborišča. Ti namreč zaradi visoke starosti sicer ne bi mogli na takšno pot.

Pahor, ki tokrat kandidira kot neodvisni kandidat (čeprav s podporo njegove nekdanje stranke SD), ostaja pri svojem stališču tako glede predsedniške rezidence kot državnega letala, so sporočili iz njegovega volilnega štaba. Da v Sloveniji predsedniške rezidence ne potrebujemo, se strinja tudi večina njegovih izzivalcev - Suzana Lara Krause (Slovenska ljudska stranka), Angleca Likovič (Glas za otroke in družine), Maja Makovec Brenčič (SMC), Andrej Šiško (Gibanje zedinjena Slovenija), Marjan Šarec (Lista Marjana Šarca), Ljudmila Novak (NSi) in Romana Tomc (SDS).

Likovičeva je, denimo, poudarila, da trenutno ni čas za razmišljanje o predsedniški rezidenci, ker je treba vsa sredstva prednostno nameniti mladim. Kandidatka Krause bi namesto rezidence najela določene prostore ali pa bi uporabila brunarico na Brdu. “Je na krasnem mestu za srečanja in prezentacijo Slovenije, zato bi jo vzela nazaj v uporabo. Da bi prihranili stroške vzdrževanja, bi bila pripravljena tudi sama pokositi okolico, ali pa bi za to prosila moža,” se celo ponudi. Šiško omeni, da bi se bil pripravljen v Ljubljano tudi voziti ali pa bi sprejel manjše stanovanje.

Le Boris Popovič (Slovenija za vedno) meni nekoliko drugače: “Resna država, ki da kaj nase, bi jo seveda morala imeti, saj ne poznam niti ene, ki je nima. V mojem primeru pa je ne potrebujemo.”

... državno letalo pa bolj da

Z izjemo Pahorja pa so drugi predsedniški kanidati bolj naklonjeni uporabi državnega falcona. Popovič bi vsekakor letel z njim. Suzana Lara Krause je prepričana, da je državno letalo lahko ključnega pomena, ko je treba odreagirati hitro. Ob tem pa poudari, da bi si bilo treba omisliti tako letalo, ki se bo manj kvarilo in bo predstavljalo manjši strošek kot obstoječe.

“Če bi bilo na uradni obisk v tujini smotrneje in bolj varčno leteti z državnim letalom, bi to možnost uporabila, sicer pa je potovanje z rednimi letalskimi linijami povsem ustrezno,”razloži Romana Tomc. Maja Makovec Brenčič bi falcona prav tako uporabila samo, ko bi bilo to nujno oziroma najbolj racionalno. “Ne podpiram varčevanja, če se na koncu izkaže za dražje,” komentira Šarec, nanašajoč se na Pahorjevo odločitev o neuporabi državnega letala. “Če imamo svoje letalo, zakaj bi najemali druga?” se vpraša Angelca Likovič. Šiško pa pripomni: “Odvisno od stroškov. Sicer pa nisem človek, ki se ne bi mogel voziti v običajnem letalu.”

Popovič se, za razliko od ostalih predsedniških kandidatov, zavzema tudi za takojšnjo prenovo predsedniškega voznega parka: “Stanje voznega parka je porazno. Avtomobili imajo okrog 400 tisoč kilometrov, puščajo varnostnike na cesti, in posledično so tudi zelo nevarni. Tako za uporabnike kot tudi za druge udeležence v prometu.”

Varnostni in diplomatski vidik

Po mnenju nekdanjega politika, diplomata in političnega analitika Boruta Šukljeta bi bilo za Slovenijo smiselno, da bi imela predsedniško rezidenco. “Težava je, da se je funkcijo predsednika države vselej vezalo na posamezna imena. Rezidenca omogoča enostavnejše varovanje kot tudi opravljanje nalog tako imenovane tihe diplomacije z zasebnimi sprejemi,” pojasni.

Šuklje je leta 1999 sodeloval pri organizaciji obiska ameriškega predsednika Billa Clintona v Sloveniji, ko sta bila Milan Kučan predsednik države in Janez Drnovšek predsednik vlade. “Načrtovan je bil neuradni obisk Clintona v Murglah, in sprva so Američani razumeli, da gre za naselje rezidenc. Ko se je izkazalo drugače, je bil obisk tam, seveda, odpovedan,” se spominja.

Predsedniki raje spijo doma

Italijanski predsednik republike Sergio Mattarella, tako kot njegovi predhodniki, domuje v Kvirinalski palači v Rimu. Njegov avstrijski kolega Alexander Van der Bellen se po koncu službenega dne iz predsedniške palače Hofburg raje odpelje v svoje dunajsko stanovanje. Hrvaška predsednica Kolinda Grabar-Kitarović zasebno ne uporablja nepremičnin, s katerimi sicer upravlja predsedniški urad. Iz srbskih medijev izhaja, da se je tudi novi predsednik države Aleksandar Vučić odrekel predsedniški rezidenci na Dedinju, kjer pa naj bi še naprej prebival njegov predhodnik Tomislav Nikolić. Po drugi strani pa v predsedniški rezidenci - Vili Vodno - prebiva makedonski predsednik Gjorge Ivanov.

NATAŠA ČEPAR


Najbolj brano