• Marija Terezija (1717-1780)
    Marija Terezija (1717-1780)
    Foto: Vir Wikipedija

Terezijanski Trst je kot New York

sobota, 13. maj 2017, 16:25

Cesarica habsburške monarhije Marija Terezija, ki se je rodila 13. maja 1717, je v 40 letih vladanja tudi pri Slovencih pustila globoke sledi. V Trstu, ki se je po njeni zaslugi gospodarsko razcvetel, so ji zato v spomin pripravili niz dogodkov.

TRST > Prvi bo že danes, ob 10.30, v deželni palači, ko bodo na okrogli mizi razpravljali o geopolitični viziji in sodobnosti Marije Terezije; razpisan je tudi fotografski natečaj, niz dogajanj pa bodo sklenili z razstavo Marija Terezija in Trst. Zgodovina in kulture mesta in njegovega pristanišča, ki jo bodo v skladišču idej (Magazzino delle idee) odprli 6. oktobra. “Dogodkov nismo zasnovali zaradi nostalgije, ampak z namenom, da opozorimo na vizionarstvo cesarice, ki je bila sposobna prepoznati potencial našega območja,” pojasnjujejo organizatorji.

Razsvetljena absolutistka Marija Terezija, ki naj bi sicer nikoli ne bila v Trstu - župan Roberto Dipiazza se pošali, da ob 16 otrocih za to zagotovo ni imela časa -, je namreč Trst izbrala za pristanišče cesarstva. Prav zato se je že v njenem času razvil v sodobno mesto s prvotnih 6000 na 30.000 prebivalcev.

Najprej je dala podreti mestno obzidje, da bi stari del povezala z novim, kjer se je pospešeno razvijala trgovina. Dala je zgraditi vodovod, lazaret, veliko bolnišnico in sirotišnico, prvo borzo, prvo ladjedelnico, navtično šolo, v kateri so se šolali tudi številni Slovenci, uvedla je obvezno cepljenje otrok, kataster, strpno politiko do Židov, versko svobodo; ustanovila je prvo zavarovalnico, v pristanišču so zrasle številne tovarne ...

“Na pogovornih večerih Mesto nad Reko, ki jih vodim, se dodobra zavedamo pomena obletnice rojstva Marije Terezije, zagotovo ene najvplivnejših žensk vseh časov. Sledi njenih, za naše današnje razmere nepredstavljivo učinkovitih vladarskih ukrepov, so še danes jasno zaznavne v tržaškem pristanišču, posledično 140 let kasneje zgrajeni Južni železnici, tržaški Terezijanski četrti - biseru urbanističnega načrtovanja novega mesta, tako rekoč New Yorku tistih časov. Da ne govorim o Krasu, kjer so naša dislocirana pokopališča izven vasi rezultat dekreta njenega sina Jožefa II. Fascinira me njena skrb za zdravje in izobrazbo prebivalstva, razvoj kmetijstva, s tem povezanim zmanjševanjem lakote in še marsikaj,” dodaja divaški arhitekt Stojan Lipolt. LKF


Povej naprej: