Vrh za bolj povezan Zahodni Balkan

Trst bo danes zaživel v znamenju četrtega vrha o Zahodnem Balkanu. Udeležili se ga bodo voditelji in predstavniki 13 držav, ob robu se bodo na tristranskem srečanju sešli italijanski premier Paolo Gentilloni, nemška kanclerka Angela Merkel in francoski predsednik Emanuel Macron. V ospredju pogovorov bodo najpomembnejše evropske teme ter vrsta gospodarskih in razvojnih vprašanj.

Vrh v Trstu bodo spremljali strogi varnostni ukrepi.  Foto: Damian Balbi
Vrh v Trstu bodo spremljali strogi varnostni ukrepi.  Foto: Damian Balbi

TRST > Četrti vrh o Zahodnem Balkanu v okviru berlinskega procesa bo vrh povezljivosti - prometne, gospodarske in med ljudmi, ob ponovni potrditvi neomajne zavezanosti evropski prihodnosti regije, poudarjajo v EU. Dvomljivcem zatrjujejo, da ta proces ni alternativa širitvi in da nikakor ne gre za poskus ustvarjanja nove Jugoslavije.

Za okrepitev sodelovanja v regiji

Po ustanovnem srečanju v Berlinu ter nadaljevanjih na Dunaju in v Parizu bo to četrti vrh berlinskega procesa, ki združuje šest zahodnobalkanskih držav - Albanijo, BiH, Makedonijo, Srbijo, Črno goro in Kosovo - ter šest članic EU - Nemčijo, Francijo, Italijo, Avstrijo, Hrvaško in Slovenijo. Poleg voditeljev zahodnobalkanske šesterice in šestih članic unije se bodo vrha udeležili tudi visoka zunanjepolitična predstavnica unije Federica Mogherini, komisar za širitvena pogajanja Johannes Hahn in komisarka za promet Violeta Bulc.

Vrh v Trstu bo potekal ob strogih varnostnih ukrepih. Za varnost bo skrbelo več kot 1000 pripadnikov sil javnega reda iz vse države - od policistov, karabinjerjev, stražnikov in gasilcev. Prišli bodo tudi pripadniki posebnih varnostnih enot. Italijanska policija je vtesnem stiku s policijami Francije, Nemčije, sosednjih držav in držav z Balkana.

Namen vrha je okrepiti regionalno sodelovanje in s tem zagotoviti napredek zahodnobalkanske šesterice na poti v EU. Vrh spremlja niz dogodkov, najpomembnejše bo seveda srečanje predstavnikov držav in vlad.

Vrha se bo udeležil tudi premier Miro Cerar, ki se bo ob robu sestal z novo predsednico srbske vlade Ano Brnabić in z makedonskim premierjem Zoranom Zaevom. Pred današnjim vrhom v Trstu se bo Cerar v Ljubljani prvič po razglasitvi arbitražne sodbe sestal s hrvaškim premierjem Andrejem Plenkovićem.

Dva cilja

K delu bodo danes najprej sedli udeleženci gospodarskega foruma. Obravnavali bodo predvsem vprašanja s področja energetike, okolja, infrastrukture in inovacij. Kasneje bodo odprli vrata stalnega sekretariata trgovinskih zbornic, ki povezoval približno 350.000 podjetij.

V okviru vrha v Trstu sta predvidena dva konkretna rezultata: podpis pogodbe o transportni skupnosti in sprejetje akcijskega načrta za vzpostavitev regionalnega gospodarskega območja. S pogodbo o prometnem sodelovanju naj bi vzpostavili pravno zavezujoč ter enakopraven odnos med regijo in EU, ki naj bi prispevala tudi znatna finančna sredstva. Voditelji naj bi v Trstu sprejeli tudi akcijski načrt za regionalno gospodarsko območje, ki naj bi privabil več javnih in zasebnih naložb v regijo, poudarjajo v Bruslju. S tem naj bi utrli pot za vzpostavitev enotnega trga do sredine prihodnjega leta.

Alternativa širitvi?

Berlinski proces in konkretno ideja o regionalnem gospodarskem območju sprožata v javnosti na Zahodnem Balkanu tudi očitke, da gre za alternative širitvi v želji po zadovoljitvi evropske javnosti, nenaklonjene sprejemanju novih članic.

V Bruslju zavračajo tudi te očitke: “Veliko je zaskrbljenosti glede skrite namere EU po ustvarjanju alternativ širitvi. V resnici je prav nasprotno, to pomaga državam pri uresničevanju meril za članstvo.”

SR, STA


Najbolj brano