• Na zaključni slovesnosti iger v Riu je slovensko zastavo nosila 
primorska gorska kolesarka Tanja Žakelj.
    Na zaključni slovesnosti iger v Riu je slovensko zastavo nosila primorska gorska kolesarka Tanja Žakelj.
    Foto: Stanko Gruden/Sta

Drugačna Brazilija

torek, 23. avgust 2016, 11:22

Igre v Riu de Janeiru so postregle s 16 dnevi vrhunskih športnih bojev. Ti bodo hitro pozabljeni, saj Brazilijo čaka nova pomembna naloga - izhod iz gospodarske in politične krize. Kako najti pot za boljši jutri, je tudi veliko vprašanje po letos največjem športnem dogodku na svetu, ki je pustil mešane občutke.

RIO DE JANEIRO > Rio se je v dobrih dveh tednih predstavil kot dober gostitelj iger z za južna področja značilno sproščenostjo in veseljem gostiteljev, je priznal tudi vodja slovenske delegacije Iztok Čop, ki je bil na igrah že sedmič, a prvič v vlogi športnega funkcionarja: “Tukaj so ljudje drugačni in igre imajo dušo.” A mesto je izredno veliko in zanimanje za igre je bilo veliko predvsem ob nastopih brazilskih športnikov. Veliko drugih športnih dogodkov je minilo brez prave pozornosti, tudi javna prizorišča za ogled športnih dogodkov so bolj spominjala na kakšen poletni festival z zabavo ob pijači in glasbi, a pri tem ne gre prezreti, da je življenje med Copacabano, Ipanemo in kipom Kristusa odrešenika vendarle precej drugačno, kot smo ga vajeni v srcu stare Evrope. Kar 365 dni primernih za kopanje in užitek ponuja drugačen slog. Svoje je dodala tudi zgodovina, saj je bil center Ria pred stoletji eden največjih trgov za prodajo sužnjev na svetu, in to obdobje je zaznamovalo Brazilijo vse do danes.

Sama organizacija iger je imela svoje napake. Ogromno je bilo pomanjkljivosti pri gradnji športnih in namestitvenih objektov, nekajkrat se je zapletlo pri transportu. V začetku je bil slab tudi obisk tekem, kar pa se je kmalu popravilo. Morda je še najbolj motil negativni odnos brazilskih gledalcev do tekmecev na nekaterih prireditvah, pa tudi do posameznikov iz denimo ruske reprezentance, ki je bila tik pred izključitvijo z iger.

A to je še ena od zgodb sodobnega športa, kamor se je prenesel tudi odnos med Rusijo in predvsem anglosaksonskim svetom s svojimi sateliti. “Tukaj se kažejo dvojna merila sodobnega sveta. Bolj kot doping je v ospredju politika. Seveda sem za to, da se šport skuša očistiti in da se sankcionira vse, ki so jih zalotili s poživili. A to naj ne velja za Ruse pavšalno. Tudi Američani niso povsem čisti, tudi pri Angležih obstajajo kakšni sumi,” opozarja Čop in prikima ob misli, da se v gospodarsko najrazvitejših državah vselej pojavi kopica kritik na račun prirediteljev, ki niso iz njihove sredine. Ker bo imelo mesto po igrah kar nekaj finančnega primanjkljaja, je ljudi strah, da bi začeli varčevati s policisti in varnostniki, ki so po dolgih letih poskrbeli, da je bil Rio res varen za goste, pa tudi za domačine. Ti so se sicer navadili živeti za obzidji, obdani z električno in žičnato ogrado, nekakšnih zaporih za poštene. Igre pa so pokazale, da gre tudi drugače. In kaj bo s prizorišči po igrah? Del jih bodo porušili, nastali bodo parki, šole, pa tudi manjši športni objekti. Vprašanje je le, ali bo mesto zmoglo nove naložbe. STA


Povej naprej:

 
Mnenja