Čas je za zatiranje ameriškega škržatka

Zlata trsna rumenica je nevarna bolezen vinske trte, ki jo zelo hitro prenaša tujerodna žuželka ameriški škržatek. Pridelek v okuženih vinogradih je slabši po kakovosti in količini, okužene trte pa lahko v nekaj letih propadejo. Čas za prvo škropljenje proti ameriškemu škržatku je po končanem cvetenju trte v juniju. V primorskih vinorodnih okoliših je treba obvezno zatiranje opraviti do 2. julija.

Vidno poškodovani list vinske trte, okužene z zlato trsno 
rumenico. Foto: Gabrijel Seljak
Vidno poškodovani list vinske trte, okužene z zlato trsno rumenico. Foto: Gabrijel Seljak

SLOVENIJA > Zlata trsna rumenica je huda bolezen vinske trte, ki jo povzroča fitoplazma grapevine flavescence dorée (FD). V vinogradih se zelo hitro širi s pomočjo ameriškega škržatka, ki prenaša fitoplazmo z okuženih na zdrave trte. Kot so sporočili z uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR), so bolezen v Sloveniji prvič ugotovili leta 2005 na Koprskem, v zadnjih letih pa so sledile najdbe v vseh vinorodnih deželah. Do pravih izbruhov je prišlo v slovenski Istri ter na Dolenjskem v okolici Novega mesta, drugje pa so bile okužene le posamezne trte.

Nevarnost za slovenske vinograde

Bolezenska znamenja se začnejo pojavljati takoj po cvetenju in se proti jeseni stopnjujejo. Zajamejo cel trs, včasih pa le posamezne rozge (olesenele mladike trte). Za okužene rastline je značilna splošna bledikavost in obarvanje listov. Pri belih sortah listi rumenijo, pri rdečih rdečijo, listni robovi pa se vihajo navzdol.

2.

julij je datum, do katerega je treba na Primorskem opraviti obvezno zatiranje ameriškega škržatka.

Posledica okužbe je tudi, da grozdne jagode venijo, od sredine poletja dalje se lahko posušijo celi grozdi ali njihovi deli. Okužene trte lahko v nekaj letih propadejo.

V žariščih okužbe je obvezno odstranjevanje vseh trt, ki kažejo bolezenska znamenja, s koreninami vred. Vir okužbe je lahko tudi navadni srobot, zato ga je v vinogradih in njihovi okolici priporočljivo odstraniti. Fitoplazma je bila ugotovljena tudi na jelši in velikem pajesenu.

Marko Devetak: “Če preventivnega zatiranja ne bi bilo, bi lahko prišlo tudi do večje škode.”

Škodljivec s prikupnim imenom

Zlato trsno rumenico prenaša tujerodna žuželka ameriški škržatek. Pri nas je navzoč povsod, kjer so vinogradi. Živi samo na trti. Kužen ostane celotno življenjsko dobo, zato je nujno njegovo pravočasno in redno zatiranje.

“Njegovo zatiranje je obvezno v matičnih vinogradih, trsnicah in matičnjakih povsod po Sloveniji ter v vinogradih na celotnem razmejenem območju zlate trsne rumenice, ki vključuje večino vinogradov v Sloveniji in zajema vse tri vinorodne dežele,” so sporočili iz uprave za varno hrano.

Pri zatiranju ameriškega škržatka s fitofarmacevtskimi sredstvi je treba upoštevati navodila za uporabo ter opozorila na etiketi, saj so sredstva nevarna za čebele.

“Čas za prvo škropljenje proti ameriškemu škržatku je po končanem cvetenju trte v juniju. Pomembno je, da v vinogradu začnemo z zatiranjem dovolj zgodaj, še preden se začnejo pojavljati odrasli škržatki,” svarijo v UVHVVR.

V Brdih bolezni še ni

“Zlate trsne rumenice v Brdih za zdaj, hvala bogu, še ni, ameriški škržatek pa je prisoten tudi v Brdih, kakšno leto bolj, drugo manj, ni pa ga veliko. Vinogradniki pa seveda po navodilih strokovnih služb škropijo, ker je to obvezno,” je povedal Goran Jakin, vodja svetovalne službe v Kleti Brda.

“V vseh vinorodnih okoliših Primorske je vinska trta že odcvetela. Na razmejenem območju zlate trsne rumenice - to so žarišča okužbe in varovalni pasovi - ki zajema celo Primorsko, je od 21. junija do 2. julija treba opraviti zatiranje populacije ameriškega škržatka. Ukrep je obvezen za vse imetnike vinogradov,“ je povedal Marko Devetak, strokovni sodelavec za varstvo rastlin pri Kmetijsko-gozdarskem zavodu Nova Gorica.

Pojasnil je še, da je ukrep namenjen preventivi, in da so bili oboleli trsi od leta 2005 precej hitro zaznani in odstranjeni, tako da bi težko govorili o gospodarski škodi. “Če preventivnega zatiranja ne bi bilo, pa bi lahko prišlo tudi do večje škode,” je še pojasnil in dodal, da lahko vinogradniki več informacij o tem dobijo na spletni strani uprave za varno hrano.

NACE NOVAK


Najbolj brano