Leta 2013 v Sloveniji zavrgli 72 kilogramov hrane na prebivalca

V Sloveniji je po podatkih statističnega urada v celotni prehranski verigi leta 2013 nastalo 149.000 ton odpadne hrane, kar je 72 kilogramov odpadne hrane na prebivalca.

LJUBLJANA > Hrana je naše življenje, je del naše kulture in je gospodarska dobrina, pa tudi politično sredstvo, zato se je resnično pomembno pogovarjati o problematiki zavržene hrane in iskati rešitve, kako zmanjšati njeno količino, je na današnjem posvetu Za Slovenijo brez zavržene hrane - kako naprej? poudaril premier Miro Cerar.

Na leto se po podatkih svetovne organizacije za hrano FAO zavrže 1,3 milijarde ton hrane, kar prevedeno v ekonomske podatke pomeni 680 milijard dolarjev v razvitih državah, v državah v razvoju pa 310 milijard dolarjev. Zaradi odpadne hrane na svetovni ravni nastane sedem odstotkov oziroma 3,3 milijarde ton toplogrednih plinov.

“To je resnično zelo zgovoren, zaskrbljujoč in tudi žalosten podatek,” je poudaril premier.

Zavržena hrana in nespoštljiv odnos

Dodal je, da zavržena hrana pomeni nespoštljiv “odnos do tistih soljudi, ki je nimajo dovolj”. “Ko s hrano ravnamo bolj spoštljivo, ko presežke namenimo tistim, ki je nimajo dovolj, zmanjšujemo lakoto ter hkrati širšo socialno problematiko in povečamo učinkovito rabo virov.”

Današnji posvet, ki temelji na dokumentih Evropske komisije o krožnem gospodarstvu, kjer je naveden tudi cilj, da naj bi se v Evropi do leta 2030 prepolovila količina živilskih odpadkov, je ocenil kot nadaljevanje zgodbe, ki lahko pripelje do zmanjšanja “izgub in zavržkov hrane”. Dodal je, da nevladne organizacije s to in drugimi pobudami na tem področju vladi in celotni Sloveniji pomagajo iskati “najboljše rešitve”.

Zato je zagotovil, da bodo v vladi poskušali čim prej udejanjiti “operativne”, realistične rešitve, hkrati pa bodo začeli še bolj intenzivno promovirati dejstvo, da je hrana “dobrina vseh nas in si moramo prizadevati, da ne bo izgubljena in zavržena”.

Irena Majcen: Trendi so dobri

Ministrica za okolje in prostor Irena Majcen je ob predstavitvi dela svojega ministrstva poudarila, da so trendi na področju zmanjševanja odpadne hrane dobri, kar pa ne pomeni, da naporov ni treba nadaljevati.

“Pri proizvodnji in potrošnji hrane se je nekaj tudi nekaj zavrže. Temu se ne moremo povsem ogniti, lahko pa vsak izmed nas prispeva k temu, da bo zavržene čim manj,” je dejala.

Predstavniki pobudnikov posveta, Ekologov brez meja, platforme Sloga in Food for Life Europe, so predstavili svoje dosedanje delovanje in predloge, kako naprej.

Tako je Urša Zgojznik iz Ekologov brez meja predstavila predloge deklaracije Za Slovenijo brez zavržene hrane - krepitev prostovoljnih zavez za ukrepanje v prehranski verigi, izobraževanje in obveščanje različnih javnosti, ukrepanje po vsej prehranski verigi, spodbujanje inovativnih rešitev, podpora zoper prehranske izgube v državah v razvoju ter proaktivno javno delovanje.

Albin Keuc iz Sloge je dejal, da je treba okrepiti stopnjo skladnosti politik za razvoj in jih podkrepiti z institucionalnimi spremembami, da jih bomo lahko izvedli. “Z ukrepi in današnjim posvetom moramo začeti izgradnjo povezovanja deležnikov, da se bomo leta 2030 spomnili današnjega dne in lahko rekli, da smo dodali še eno opeko k zgradbi zmanjševanja količin zavržene hrane.”

STA

---